Search the digital library catalog

Abstract: Z magistrskim delom smo želeli raziskati uporabo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu smo proučili učna sredstva in predstavili predmet spoznavanje okolja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vlogo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V ta namen smo anketirali 120 razrednih učiteljev, ki poučujejo v 1., 2. ali 3. razredu osnovne šole. V empiričnem delu smo raziskali pogostost uporabe učnih sredstev (vizualnih, avditivnih, avdiovizualnih), pogostost uporabe tekstnih učnih sredstev, pogostost uporabe učbeniških kompletov, razloge za izbiro učbeniških kompletov, pogostost uporabe e-gradiv, pogostost uporabe računalnika pri posameznih tematskih sklopih, pomembnost vključevanja učnih sredstev, zadovoljstvo z opremljenostjo učnih sredstev, morebitno izdelavo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje uporabljajo vizualna učna sredstva, prevladuje uporaba fotografij in slik. Najpogostejše uporabljeni tekstni učni pripomočki so delovni zvezek in učbenik. Prevladuje uporaba učbeniškega kompleta Lili in Bine založbe Rokus Klett. Med e-gradivi prevladuje uporaba e-gradiva Lili in Bine. Računalnik kot učno sredstvo pa najpogosteje uporabljajo pri tematskem sklopu Živa bitja. Večina učiteljev zaznava učna sredstva kot zelo pomembna in so zadovoljni z opremljenostjo z učnimi sredstvi.
Keywords: učna sredstva, učni pripomočki, predmet spoznavanje okolja, učitelji prvega triletja
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 1122; Downloads: 191
Full text (2,96 MB)

Abstract: V vzgojno izobraževalnih ustanovah že dolgo ni več aktualen tradicionalen način poučevanja. Učitelji se trudijo z novimi metodami dela in tehnikami popestriti pouk in omogočiti učencem lažje razumevanje kompleksnejših pojmov, ki si jih je težko predstavljati ali pa so za človeško oko celo nevidni. Pri tem uporabljajo razna učna sredstva in pripomočke – učila. Učila pritegnejo učenčevo pozornost in v njih vzbudijo radovednost ter željo po novem znanju. Večinoma so narejena tako, da so dostopna učencem, da jih lahko tudi sami uporabljajo in se s tem urijo v samoučenju. Zaradi prizadevanja inovativnosti v poučevanju, smo se odločili izdelati svoje nekomercialno učilo. Ker se nahajamo na korelaciji dveh naravoslovnih znanosti kemije in fizike, smo iskali učno vsebino, ki je zajeta v učnih načrtih obeh področij. Osredotočili smo se na atomski svet in sicer na prehode elektronov med energijskimi stanji ter zanj izdelali praktično nekomercialno učilo, ki smo ga poimenovali "Po klancu gor in dol". Predstavlja pa analogijo med avtomobilčkom, ki se povzpne na vrh klanca in zdrsne dol, pri tem pa zagori lučka na klancu in prehodi elektronov med energijskimi stanji v atomu. Naše nekomercialno učilo je namenjeno za potrebe pri poučevanju predmetov kemije in fizike v srednješolskih izobraževalnih programih, predvsem na gimnazijskem programu in programu Kemijski tehnik. Nekomercialno učilo smo preizkusili pri realizaciji učne enote in ugotavljali, če res pripomore k lažjemu razumevanju izbrane učne teme.
Keywords: Kompleksni kemijski pojmi, učna sredstva, učni pripomočki, učila, samoučenje, inovativnost, nekomercialno učilo, kemija, fizika, analogija.
Published in DKUM: 08.01.2014; Views: 2741; Downloads: 182
Full text (1,91 MB)

Abstract: V diplomskem delu je narejena primerjava montessori osnovne šole in javne devetletne osnovne šole v času prve triade pri predmetu slovenščina. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi pripeljejo učence do znanja. Naloga vsebuje opravljene primerjave na štirih področjih. Med primerjavo splošnih ciljev predmeta so določena odstopanja, do katerih pride zaradi različnega načina poučevanja in koncepta šole. Primerjava minimalnih standardov znanja ob zaključku prve triade je pokazala, da je v javni osnovni šoli več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Da pa učenci dosežejo te minimalne standarde znanja, zanje potrebujejo določena učna sredstva, ki se v omenjenih šolah močno razlikujejo, kakor tudi način opismenjevanja. Razlike med primerjanima šolama so velike in zelo izstopajo. Učenci v montessori osnovni šoli pričnejo pridobivati črke že ob vstopu, oziroma se s tem srečajo že v vrtcu. V prvi triadi se učijo zapisa malih in velikih pisanih črk, v javni devetletni osnovni šoli pa najprej velikih in nato malih tiskanih črk in v tretjem razredu spoznavajo male ter velike pisane črke. Postopek pridobivanja črk kot tudi zaporedje pridobivanja črk se med obema šolama močno razlikuje. Razlike so prisotne zaradi različnega didaktičnega materiala, kot tudi načina poučevanja.
Keywords: Montessori osnovna šola, učni načrt, prvo triletje, minimalni standardi znanja, učna sredstva, opismenjevanje, postopek pridobivanja črk, zaporedje pridobivanja črk
Published in DKUM: 10.11.2011; Views: 6147; Downloads: 870
Full text (2,84 MB)

Abstract: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje. Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Keywords: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Published in DKUM: 15.04.2010; Views: 4725; Downloads: 536
Full text (1,80 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju.
Keywords: devetletka, osemletka, primerjava, učni načrt, učne oblike, učne metode, učna sredstva, učni pripomočki, raziskovalno učenje, zgodovina.
Published in DKUM: 29.08.2009; Views: 5223; Downloads: 825
Full text (401,22 KB)