1. Dejavniki učnega zavlačevanja pri srednješolcihKatja Jeseničnik, 2021, master's thesis Abstract: Osrednji konstrukt raziskave predstavlja učno zavlačevanje, ki je v slovenskem srednješolskem okolju redko preučevan pojav. Učno zavlačevanje, ki za posameznika prinaša neugodne posledice, smo teoretično razmejili od odlašanja ter preverili njegovo izraženost glede na spol, izobraževalni program, status nadarjenega in učno uspešnost. Preučili smo, v kolikšni meri je odlašanje izraženo glede na učno uspešnost, ter kako se povezuje s konstruktom splošnega zadovoljstva z življenjem. Preverili smo povezanost učnega zavlačevanja z merami subjektivnega blagostanja, učnega samooviranja, učne samopodobe in racionalnih učnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 279 dijakov treh srednjih šol s štiriletnim programom izobraževanja. Merski pripomoček je vseboval sedem različnih lestvic in vprašalnikov, ki so jih dijaki izpolnili na način papir-svinčnik. Rezultati so pokazali, da dijakinje v primerjavi z dijaki ob učnem zavlačevanju doživljajo več neugodja. Učno bolj uspešni dijaki so v primerjavi z manj uspešnimi pri sebi zaznavali manj učnega zavlačevanja, v večji meri so preferirali časovni pritisk in upoštevali dogovorjene roke. Omenjeni dimenziji odlašanja – preferenca časovnega pritiska in upoštevanje rokov – sta se pozitivno povezovali s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Učno zavlačevanje se je negativno povezovalo s splošnim zadovoljstvom z življenjem, pozitivnim afektom, učno samopodobo in racionalnimi učnimi prepričanji, pozitivno pa z negativnim afektom in učnim samooviranjem. K napovedovanju pojava učnega zavlačevanja je najmočneje prispevalo učno samooviranje, sledili pa so mu negativni afekt, pozitivni afekt ter učna samopodoba.
Keywords: učno zavlačevanje, odlašanje, subjektivno blagostanje, učno samooviranje, učna samopodoba
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 981; Downloads: 116
 Full text (1,44 MB) |
2. Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoliNika Leskovšek, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1553; Downloads: 138
Full text (1,35 MB) |
3. Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodoboKatja Polh Budja, 2017, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Keywords: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Published in DKUM: 11.01.2018; Views: 2304; Downloads: 541
Full text (929,33 KB) |
4. Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama MaslowaKatja Košir, Katarina Habe, 2013, review article Abstract: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Keywords: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2780; Downloads: 367
Full text (698,36 KB)
This document has many files! More... |
5. VLOGA UČITELJA PRI OBLIKOVANJU OTROKOVE SAMOPODOBENuša Pratneker, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok ter vlogo učitelja pri oblikovanju le-te. Moj namen je predstaviti vlogo učitelja pri oblikovanju otrokove samopodobe ter ugotoviti, ali se vloga učiteljev razlikuje glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj definicij samopodobe, predstavila strukturo in razvojni vidik samopodobe, osnovne prvine samopodobe in kako lahko ugotavljamo samopodobo. V drugem delu sem opisala, kakšen vpliv ima socialno okolje na samopodobo in predstavila vpliv učenja na samopodobo in obratno. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja — intervju. V vzorec sem zajela pet učiteljev prvega triletja in pet učiteljev drugega triletja v osnovnošolskem izobraževanju. Na koncu sem predlagala tudi nekaj pristopov za izboljšanje samopodobe pri osnovnošolski mladini.
Keywords: samopodoba, struktura samopodobe, razvojni vidik samopodobe, socialno okolje, učna samopodoba, vloga učitelja, kvalitativne metode
Published in DKUM: 09.11.2010; Views: 6223; Downloads: 1100
Full text (885,48 KB) |
6. Vpliv dejavnikov na učno in socialno uspešnost domskih otrok Osnovne šole VeržejMateja Rus, 2010, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razčlenili razvoj čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih oziroma mladostnikih ter podrobneje opredelili dejavnike, kot so družina, šola, vzgojni zavod in samopodoba, ki vplivajo na otroka oziroma mladostnika s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V tem delu smo prav tako predstavili enoto dom, ki deluje v sklopu Osnovne šole Veržej.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena z razredniki, domskimi vzgojitelji ter njihovimi varovanci na Osnovni šoli Veržej. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako so domski otroci na Osnovni šoli Veržej uspešni na učnem in socialnem področju, ali je zaslediti spremembe uspeha od njihovega prihoda v Osnovno šolo Veržej do danes in kaj je vplivalo na te spremembe.
Keywords: čustvene in vedenjske težave, družina, šola, vzgojni zavod, samopodoba, socialno okolje, učna uspešnost, socialna uspešnost, Osnovna šola Veržej
Published in DKUM: 14.07.2010; Views: 4024; Downloads: 661
Full text (1,22 MB) |
