1. Berücksichtigung der Mehrsprachigkeit in zweisprachigen Schulen im Übermurgebiet : MagisterarbeitErik Horvat, 2023, master's thesis Abstract: Večjezičnost je raznolik pojav, ki prizadene večino ljudi in je deloma posledica različnih svetovnih dogodkov. Večjezičnost je v osnovni šoli prisotna na različne načine. Poleg učencev, ki v svoji družini govorijo več kot en jezik, imamo večjezične učitelje/učiteljice, ki so prav tako odraščali v večjezičnem okolju in v šoli učijo raznovrstne jezike. Na institucionalni ravni se v nekaterih območjih večjezičnost v osnovni šoli obravnava z zgodnjim poukom tujih jezikov (večinoma angleščine), poukom maternega jezika ali dvojezičnimi šolskimi koncepti. Ali in na kakšen način ta obstoječa večjezičnost akterjev v šoli postane aktualna, je med drugim odvisno od samopodobe in jezikovnega koncepta šole ter strokovnega znanja učiteljev. Šolsko situacijo uokvirja zadevni nacionalni kontekst z enim ali več uradnimi jeziki in regionalna lokacija šole, na primer na obmejnem območju z državo z drugim uradnim jezikom ali na območju, kjer so priznani manjšinski jeziki.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu prikazujemo koncepte/načine ustvarjanja šolskega pouka, opredelimo vlogo učitelja in učenca znotraj pouka. Zaključek teoretičnega dela opredeljuje pojem večjezičnosti in možnost povezovanja na izobraževalni stopnji. Nato sledi empirični del magistrske naloge, ki na podlagi sestavljenega vprašalnika prikazuje subjektivni vpogled v šolski sistem glede uporabe večjezičnosti.
Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri jezikovno-pedagoški pristopi poučevanja jezika, medkulturnega učenja in večjezične didaktike upoštevajo jezikovno raznolikost v osnovnošolskem pouku. Rezultati analiz podatkov služijo za prikaz konkretnih možnosti za ciljno usmerjene ukrepe profesionalizacije s ciljem zagotavljanja izboljšanih ukrepov, virov in okvirnih pogojev za zgodnje (več)jezikovno izobraževanje v osnovnih šolah v prihodnosti. Keywords: Večjezičnost, učna ura, učni stili, učna priprava, letni načrt. Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 349; Downloads: 32
Full text (2,19 MB) |
2. Formativno spremljanje pri pouku družbe : magistrsko deloKatja Potočnik, 2021, master's thesis Abstract: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni. Keywords: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 1307; Downloads: 341
Full text (8,19 MB) |
3. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju. Keywords: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja. Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1571; Downloads: 199
Full text (1014,46 KB) |
4. Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoliAna Ferk, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu.
Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze.
Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo. Keywords: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola. Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1618; Downloads: 186
Full text (1,97 MB) |
5. Šolski vrt kot raziskovalna učilnicaNina Levart, 2018, master's thesis Abstract: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici.
Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor. Keywords: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura. Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 2005; Downloads: 295
Full text (4,79 MB) |
6. Diferenciacija pri poučevanju naravoslovja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleDarja Skribe-Dimec, 2013, review article Abstract: Vsi se zavedamo, da so med učenci razlike v njihovem znanju in tudi v sposobnostih oziroma spretnostih in stališčih. Zanimalo nas je, ali se te razlike upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju pouka začetnega naravoslovja. Dokaze za diferenciacijo smo iskali v učnih načrtih za pouk naravoslovja na razredni stopnji, v učbenikih za pouk naravoslovja na razredni stopnji ter v pojmovanjih in ravnanjih študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se razlik med učenci jasno zavedajo slovenski načrtovalci pouka, saj so v učnih načrtih posebej opredelili »minimalne« in »temeljne standarde znanja«. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se tudi večina študentov zaveda razlik v znanju učencev. Analiza učnih priprav, ki so jih napisali študenti, pa je pokazala velike pomanjkljivosti pri udejanjanju diferenciacije pri pouku naravoslovja. Praviloma več kot 90 % priprav, ki jih študenti napišejo na začetku izobraževanja pri didaktiki naravoslovja, ne vključuje niti kvantitativne niti kvalitativne diferenciacije. Ugotovili smo, da se ob koncu izobraževanja pojmovanje diferenciacije udejanja v elementih konstruktivistične teorije učenja. Z analizo različnih učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotavljali, kako o diferenciaciji razmišljajo avtorji učbenikov. Izkazalo se je, da večina učnih gradiv ne vključuje elementov diferenciacije. Keywords: diferenciacija, naravoslovje, učna priprava, konstruktivistični način poučevanja, učbenik, učna diferenciacija, poučevanje, učni načrti, učitelji, osnovne šole Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1859; Downloads: 307
Full text (711,60 KB) This document has many files! More... |
7. KOMPETENCE IN LASTNOSTI DOBREGA UČITELJA SLOVENŠČINEKlara Reš, 2016, master's thesis Abstract: V družbi in času, kjer živimo, je pomembno, da je posameznik samostojna osebnost, zmožna kritičnega razmišljanja in razumevanja drugih. Človek pa za svoj razvoj potrebuje ob sebi ljudi, ki ga znajo usmerjati, mu svetovati, ga vzgajati. Učitelj je tisti, ki spremlja razvoj posameznika, ki njegov napredek ocenjuje in ga venomer nadgrajuje. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo teorijo lastnosti in kompetenc dobrega učitelja slovenščine. Učitelj slovenščine svoje učence uči izražanja, sporočanja, predstavljanja, to pa je življenjskega pomena. Slovenščina je naš materni jezik in jezik, s katerim izražamo svoje občutke, jezo, veselje, žalost, in ravno zato ima učitelj slovenščine pomembno vlogo v življenju posameznika. Pouk slovenščine je zagotovo bolj kvalitetnejši, če ga izvaja dober učitelj, ki je pozitivno naravnan in spodbuja razvoj svojih učencev. Keywords: učitelj, lastnosti, kompetence, slovenščina, učna priprava, pouk slovenščine Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 2990; Downloads: 430
Full text (901,50 KB) |
8. PROJEKTNI DNEVI KOT IZHODIŠČE MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA V OSNOVNI ŠOLIŠpela Drevenšek, 2015, master's thesis Abstract: Klasičen način pouka je (na srečo) skoraj pozabljen in opuščen. Učenci imajo različne zmožnosti, interese, navade, tako da klasično delo skoraj ni mogoče, saj bi z njim zavirali razvoj posameznikov. Medpredmetno povezovanje predvideva že Učni načrt (2011), zato se ga je še toliko bolj smiselno lotiti. V magistrskem delu predstavljamo teorijo medpredmetnega povezovanja in projektnega dela v osnovni šoli. Pri projektnem delu se osredotočamo na projektne dni v osnovnih šolah, saj nam to predstavlja izhodišče za empirični del – teoretični osnutek za projektne dni na domači osnovni šoli. Natančna analiza medpredmetnega povezovanja in projektnega dela predstavlja temelj za empirični del, kjer predstavimo lastno učno pripravo za projektne dni. Pokazati želimo, da se lahko v sklopu dobro zastavljenega projekta oziroma projektnega dela povežejo družboslovni, naravoslovni, tehnični učni predmeti ter tudi šport in kultura. Prikazan je primer projekta, v sklopu katerega je ogromno medpredmetnega povezovanja. Ker je naše predmetno področje slovenščina, veliko zadolžitev pripišemo predmetnemu učitelju slovenščine. Učna priprava za projektne dni za učence 7., 8., in 9. razreda v uvodnem delu vsebuje osnovne podatke, ki jih mora vsebovati vsaka učna priprava. Sledijo podatki o učnih predmetih, ki so v projektne dni vključeni. Predstavljeni so cilji, ki jih pri posameznem predmetu želimo doseči, učne metode in oblike dela, učni pripomočki ter sredstva. Kot je značilno za vse učne priprave, so predvideni ter predstavljeni tudi vsebina, preverjanje in ocenjevanje. Keywords: projektno delo, projektni pouk, projektni dnevi, medpredmetno povezovanje, učna priprava, slovenščina Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2267; Downloads: 307
Full text (947,35 KB) |
9. KULTURNI DAN V DRUGEM RAZREDU - POTOVANJE OKOLI SVETAManuela Soršak, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Kulturni dan v drugem razredu – potovanje okoli sveta je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo dneve dejavnosti, njihove cilje, načrtovanje in organizacijo. Temu sledi opredelitev predmeta spoznavanje okolja ter pregled učnega načrta ter potrjenih učbenikov za predmet spoznavanje okolja, in sicer s stališča kulturnih dni, kjer pridemo do ugotovitev, da predlogi izpeljav kulturnih dni v pregledanem niso navedeni.
V praktičnem delu diplomske naloge predstavljamo učno pripravo, izvedbo in vrednotenje kulturnega dne, ki smo ga izpeljali in ki zadošča vsem teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Kulturni dan smo izvedli na Osnovni šoli Rače, sodelovalo pa je 34 učencev drugih razredov. Potek kulturnega dne je dokumentiran tudi s fotografijami.
V zadnjem, empiričnem delu diplomske naloge prikazujemo izsledke raziskave, ki smo jo izvedli med učenci pred in po izvedbi kulturnega dne. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je znanje učencev po izvedbi kulturnega dne bistveno boljše, kar lahko tudi potrdimo. Keywords: dnevi dejavnosti, predmet spoznavanje okolja, kulturni dan, učna priprava, raziskava Published in DKUM: 06.11.2013; Views: 2280; Downloads: 272
Full text (3,23 MB) |
10. Drama v razredu - Dramatizacija besedil v njižjih razredih OŠPetra Hribernik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je s pomočjo literature predstaviti prednosti drame v razrednih aktivnostih pri pouku tujega jezika in podati primer učne priprave, v katero so vključene različne igre, aktivnosti in tehnike, ki temeljijo na drami. Pri dramatizaciji besedil se učenci tujega jezika učijo znotraj konteksta in ne le v obliki pravil in seznamov besed (jezik je lahko včasih postavljen na stranski tir; učenci se ga naučijo »mimogrede«, ob igri). Ob drami razvijajo tudi socialne spretnosti, saj dialogi temeljijo na verbalni, kot tudi neverbalni komunikaciji. Še ena od prednosti dramatizacije besedil je v razvijanju več inteligenc (timsko delo razvija interpersonalno inteligenco, verbalna komunikacija razvija lingvistično inteligenco, koordinacija gibov spodbuja gibalno inteligenco, glasbena inteligenca se razvija skozi petje, itn.). Poleg tega spodbuja kreativnost in fleksibilnost učencev, kot tudi učiteljev. V sodobnih učbenikih je dramatizacija do neke mere že zajeta, vendar ni razloga, da učitelji ne bi v svoje ure vključevali še več drame, če opazijo, da imajo učenci te vaje radi.
Keywords: dramatizacija, učna priprava, mlajši učenci, dramske vaje in aktivnosti, teorija o več inteligencah Published in DKUM: 10.03.2010; Views: 4374; Downloads: 342
Full text (399,40 KB) |