| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 155
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko delo
Petra Pantar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Keywords: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 48; Downloads: 8
.pdf Full text (2,12 MB)

2.
Geografska gozdna čutna učna pot po kočevskem : magistrsko delo
Tina Troha, 2022, master's thesis

Abstract: Gozd je pomemben element globalnega ekosistema, obenem pa vir različnih znanj, prostor za razvijanje spretnosti, nenazadnje pa tudi nosilec ključnih vrednot, ki so steber naših življenj. Žal smo ljudje z njim čedalje manj povezani in izgubljamo navezanost, ki je bila pri naših prednikih globoko zakoreninjena. Dinamika sodobne družbe, odtujen načina življenja in povečana uporaba tehnologije v zadnjem času zmanjšujejo tudi moč čutnega zaznavanja. Čutno zaznavanje je za človeka zelo pomembno, saj veliko pripomore k boljšemu razumevanju sveta, ki nas obdaja, s tem pa prispeva k varovanju planeta oz. k trajnostnemu razvoju. Z upoštevanjem navedenega je v magistrski nalogi na podlagi že obstoječe gozdne učne poti Rožni studenec oblikovan predlog osmišljenih didaktičnih dejavnosti, ki temeljijo na geografskih potencialih Kočevskega s poudarkom na gozdu, obenem pa spodbujajo veččutno zaznavanje. Izvedeno je motivirala želja, da bi se mladi skupaj s starejšimi podali na geografsko gozdno čutno učno pot ter skupaj reševali naloge, s katerimi bi osvežili ali pridobili novo znanje o geografiji Kočevskega oziroma o posameznih geografskih potencialih te regije, razvijali in krepili svoje raznovrstne kompetence, pa tudi bogatili drug drugega. Geografska gozdna učna pot je tudi dobra priložnost za praktični šolski izkustveni pouk na prostem. Navedeno so potrdili udeleženci pilotne skupine, ki so pot preizkusili, ter ob koncu podali svoja mnenja in pripombe ter nekaj idej za izboljšave.
Keywords: geografska gozdna učna pot, veččutno učenje, Kočevje, Rožni studenec
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 44; Downloads: 9
.pdf Full text (6,05 MB)

3.
Zlatorogova učna pot z naravoslovno vsebino za osnovnošolce 4. in 5. razredov : magistrsko delo
Katarina Lokošek, 2022, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo spoznali prednosti sodobnega načina poučevanja s pomočjo izvajanja pouka na prostem in v obliki učnih poti. Želeli smo izvedeti, ali je takšen način poučevanja res boljši in bolj efektiven, zato smo v sklopu praktičnega dela izvedli raziskavo. Zanimalo nas je predvsem, ali udejstvovanje učne poti pripomore k usvajanju novega znanja, predhodno pa smo preverili vpliv starosti in spola na njihovo predznanje znotraj istih tematskih sklopov. Raziskavo smo izvedli na vzorcu 85 osnovnošolcev. Preverili smo njihovo predznanje znotraj več sklopov pri predmetu Naravoslovje in tehnika, nato pa se odpravili na učno pot. Po opravljenem potepu smo preverili še na novo usvojeno znanje. Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik v predznanju, čeprav so bili dečki nekoliko boljši pri reševanju nalog. Pri starosti se pojavijo odstopanja in prihaja do statistično značilnih razlik. Kot smo pričakovali, so teste boljše reševali starejši učenci. Prav tako so se pojavile statistično značilne razlike pri reševanju finalnega testa v primerjavi z inicialnim. Naloge so bolje reševali po opravljeni učni poti.
Keywords: Učna pot, učenje izven učilnice, naravoslovje, Laško
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 34; Downloads: 8
.pdf Full text (4,14 MB)

4.
Učna pot po Celju kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji : magistrsko delo
Veronika Gračner, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Učna pot kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta. V teoretičnem delu smo opisali predmet spoznavanje okolja, ki se ga poučuje na razredni stopnji od 1. do 3. razreda. Opisali smo tudi predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo pouk zunaj učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk, učno pot in kulturno dediščino. V praktičnem delu smo načrtovali učne poti na področju kulturne dediščine v mestu Celje. Vse dejavnosti, ki so v priprave vključene, smo načrtovali tako, da bi bili učenci deležni čim več konkretnih izkušenj in lastnega spoznavanja narave in družbe. Vsako pripravo dopolnjujejo tudi priloge z opisi aktivnosti in izdelane skripte zbranih nalog za vsak razred posebej.
Keywords: spoznavanje okolja, družba, učna pot, kulturna dediščina, pouk izven učilnice, mesto Celje
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 113; Downloads: 21
.pdf Full text (8,26 MB)

5.
Stališča učiteljev o poučevanju z bralno učno strategijo VŽN v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Katja Ivartnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili seznanjenost učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja s poučevanjem z bralnimi učnimi strategijami, katere strategije so že uporabili pri poučevanju, pogostost vključevanja strategij v pouk slovenskega jezika in najpogosteje uporabljene dejavnosti pred, med in po branju. Zanimalo nas je predvsem mnenje učiteljev o uporabi strategije VŽN, s katerimi dejavnostmi jo vključujejo v pouk, pozitivni učinki in primernost njene uporabe. Osredotočili smo se na obstoj razlik med učitelji glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina učiteljev vključuje bralne učne strategije v pouk vsaj trikrat mesečno. Pred branjem več kot tri četrtine učiteljev izvaja dejavnost »možganska nevihta«. Najpogostejša dejavnost med branjem je bila glasno branje posameznih učencev. Po branju pa se v večini poslužujejo ustnega odgovarjanja na učiteljeva vprašanja. Več kot polovica učiteljev je mnenja, da je uporaba strategij zelo pomembna. Najbolj soglašajo s trditvami, da je strategija VŽN primerna za delo s celotnim razredom ter da se zanjo odločimo, ko želimo boljšo zapomnitev učne snovi. Manjšina jih meni, da strategije VŽN ne moremo uporabiti v 1. razredu. Večina (vsaj 80 %) med pozitivne učinke uporabe strategije VŽN prišteva večjo zapomnitev informacij iz besedila, večjo zanimivost in aktivnost učencev, omogočanje spremljanja napredka v znanju, nudenje vpogleda v predznanje in nove informacije, dvig motiviranosti in ustvarjanje prijetnega vzdušja v razredu. Kot omejitev strategije VŽN pa ocenjujejo ne nudenje veliko možnosti pisanja in porabo veliko časa, truda in energije s strani učitelja.
Keywords: branje, bralna učna strategije VŽN, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 224; Downloads: 32
.pdf Full text (2,15 MB)

6.
Formativno spremljanje pri pouku družbe : magistrsko delo
Katja Potočnik, 2021, master's thesis

Abstract: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni.
Keywords: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 322; Downloads: 92
.pdf Full text (8,19 MB)

7.
Različni vidiki uporabe pametnega telefona in učno delovanje srednješolcev : magistrsko delo
Tjaša Ignatijev, 2021, master's thesis

Abstract: Mladostniki preživijo veliko svojega časa na pametnih telefonih, zato smo v naši magistrski nalogi izhajali iz vprašanja, kakšno povezavo imajo različni vidiki uporabe pametnega telefona z učenjem in učnim uspehom srednješolcev. Osrednji namen naše raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo pogostosti uporabe, motivov za uporabo in zasvojenosti s pametnim telefonom pri napovedovanju učnega uspeha, učne samoregulacije in učne zavzetosti. Na vzorcu 464 slovenskih srednješolcev smo uporabili štiri lestvice: vprašalnik o motivih za uporabo pametnega telefona, kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom SAS-SV, prilagojeno različico vprašalnika motivacijskih strategij MSLQ ter vprašalnik učne zavzetosti UWES-S. Vključili smo še vprašanja o uporabi aplikacij na pametnem telefonu ter subjektivno in objektivno oceno časa uporabe pametnega telefona. Rezultati so pokazali, da srednješolci svoj čas uporabe pametnega telefona podcenjujejo – tega v povprečju uporabljajo štiri ure na dan, predvsem iz praktičnih in socialnih motivov. 33 % dijakov je izražalo visoko stopnjo tveganja zasvojenosti s pametnim telefonom. V primerjavi s skupino z nižjo stopnjo tveganja za zasvojenost ti srednješolci pametni telefon uporabljajo pogosteje ter kažejo nižjo stopnjo motivacijske samoregulacije in učne zavzetosti. Analiza rezultatov je pokazala, da pogostost uporabe negativno napoveduje metakognitivno in motivacijsko samoregulacijo ter učno zavzetost. Motivi za uporabo pametnega telefona različno (pozitivno in negativno) napovedujejo vključene vidike učne dejavnosti srednješolcev. Pri tem so se instrumentalni motivi pokazali kot pozitiven napovednik učnega procesa dijakov, socialni motivi pa niso pomemben napovednik nobene od vključenih spremenljivk. Za samoporočano zasvojenost s pametnim telefonom pa so rezultati pokazali, da ta negativno napoveduje motivacijski vidik učnega delovanja srednješolcev. Za obravnavano področje vidimo še veliko možnosti za raziskovanje, praktične implikacije pa so dobrodošle predvsem v izobraževalnem kontekstu.
Keywords: Uporaba pametnega telefona, motivi za uporabo pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna zavzetost
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 314; Downloads: 61
.pdf Full text (1,49 MB)

8.
Načrtovanje in izpeljava Ferdovega naravoslovnega učnega potepa skozi Vojnik : magistrsko delo
Maja Štadler, 2021, master's thesis

Abstract: V sklopu teoretičnega dela naše magistrske naloge smo spoznali, da ima konstruktivni pristop poučevanja mnogo več prednosti na učenje učencev kot tipično tradicionalni pouk. Zato smo se v okviru praktičnega dela želeli prepričati, ali ima učenje v naravi zares več pozitivnih učinkov na pridobivanje novega znanja kot učenje v učilnici. Zanimalo pa nas je tudi, če ima pri vsem tem spol posebno vlogo. Raziskavo smo izvedli na četrtošolcih, ki smo jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Prva je svoje novo znanje pridobivala v učilnici, z eksperimentalno skupino pa smo se odpravili na učni potep, ki smo ga za njih načrtovali in pripravili. Za pot sta značilni dve stvari: prva posebnost je ta, da pot ni zgolj naravoslovno usmerjena, druga pa je avatar Ferdo, ki poleg usmerjanja in vodenja učencev skozi pot opisuje tudi zgodovino. Rezultati raziskave so pokazali, da med skupinama sicer ni bilo statistične razlike v količini novo osvojenega znanja, čeprav se pri podrobnejši analizi kažejo minimalne razlike v prid eksperimentalni skupini. Te so se pokazale v višjem številu minimalno in maksimalno osvojenih točk na finalnem testu ter v sami motivaciji učencev pri izpeljavi učnega potepa. V količini osvojenega znanja vezanega na spol pa rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik. 
Keywords: učna pot, učenje v naravi, naravoslovje, tradicionalni in konstruktivistični pouk, Vojnik
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 245; Downloads: 33
.pdf Full text (6,70 MB)

9.
Uporaba učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko delo
Valentina Tibaut, 2021, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom smo želeli raziskati uporabo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu smo proučili učna sredstva in predstavili predmet spoznavanje okolja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vlogo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V ta namen smo anketirali 120 razrednih učiteljev, ki poučujejo v 1., 2. ali 3. razredu osnovne šole. V empiričnem delu smo raziskali pogostost uporabe učnih sredstev (vizualnih, avditivnih, avdiovizualnih), pogostost uporabe tekstnih učnih sredstev, pogostost uporabe učbeniških kompletov, razloge za izbiro učbeniških kompletov, pogostost uporabe e-gradiv, pogostost uporabe računalnika pri posameznih tematskih sklopih, pomembnost vključevanja učnih sredstev, zadovoljstvo z opremljenostjo učnih sredstev, morebitno izdelavo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje uporabljajo vizualna učna sredstva, prevladuje uporaba fotografij in slik. Najpogostejše uporabljeni tekstni učni pripomočki so delovni zvezek in učbenik. Prevladuje uporaba učbeniškega kompleta Lili in Bine založbe Rokus Klett. Med e-gradivi prevladuje uporaba e-gradiva Lili in Bine. Računalnik kot učno sredstvo pa najpogosteje uporabljajo pri tematskem sklopu Živa bitja. Večina učiteljev zaznava učna sredstva kot zelo pomembna in so zadovoljni z opremljenostjo z učnimi sredstvi.
Keywords: učna sredstva, učni pripomočki, predmet spoznavanje okolja, učitelji prvega triletja
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 309; Downloads: 98
.pdf Full text (2,96 MB)

10.
Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja pri delu z nadarjenimi učenci na razredni stopnji : magistrsko delo
Nuša Balažic, 2021, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge so podrobneje opisane lastnosti nadarjenih učencev, ki jih je pri pedagoškem delu dobro poznati, saj se nadarjenim učencem na tak način zagotovi spodbudno učno okolje, v katerem lahko optimalno razvijajo svoje potenciale. Teoretični del se poleg nadarjenih nanaša na didaktično, socialno, fizično in kurikularno učno okolje, ki je predstavljeno tako, da daje jasnejšo sliko za spodbudno delo z nadarjenimi. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka usposobljeni za delo z nadarjenimi učenci ter v kolikšni meri so nadarjenim učencem zagotovljena spodbudna učna okolja. V raziskavi je sodelovalo 107 učiteljev razrednega pouka, pri katerih se je na podlagi njihove samoocene izkazalo, da se za prepoznavanje in delo z nadarjenimi čutijo usposobljeni. Prav tako so anketirani učitelji izkazali visoke stopnje strinjanja pri trditvah, kjer smo preverjali, ali nadarjenim zagotavljajo spodbudna učna okolja. Rezultati raziskave kažejo, da se učitelji zavedajo pomena dela z nadarjenimi in razvijanja njihovih potencialov.
Keywords: nadarjenost, nadarjeni učenci, odkrivanje nadarjenih, spodbudna učna okolja
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 432; Downloads: 157
.pdf Full text (1,36 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica