Search the digital library catalog

Abstract: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Keywords: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,21 MB)

Abstract: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 51
Full text (12,24 MB)

Abstract: Učno pot poznamo kot urejeno pot s postajami, kjer izvemo določene informacije o specifični poti, ki se je udeležimo. Lovska učna pot temelji na učnih postajah, kjer si učenci s poukom na prostem, izven učilnice, v okolici lovskega doma, z izkustvenim učenjem preko izkušenj in raziskovanjem v skupinah, s timskim delom, izgradijo lastno znanje o lovstvu, lovski kulturi, divjadi in skrbi zanjo. Vsebine lovske učne poti lahko uresničujemo s cilji učnih načrtov v osnovni šoli. V magistrskem delu se v teoretičnem delu osredotočimo na predstavitev predmeta spoznavanje okolja, metode dela (pouk izven učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk), opredelitev lovstva in predstavitev lovskega društva, kjer se nahaja lovska učna pot. V praktičnem delu naloge opredelimo globalne in operativne cilje medpredmetnega povezovanja, podrobno učno pripravo uvodne ure in izvedbe lovske učne poti. Sledi analiza izvedbe učne poti, podkrepljena s fotografijami in evalvacija uspešnosti s strani učencev in učiteljev. Zapišemo tudi lastno mnenje o učni poti. Pri tem ugotovimo, da se je večina učencev s tematiko lovske učne poti srečalo prvič. Učence je tematika zanimala, kar smo izvedeli tudi na podlagi analize vprašalnikov, kjer so izrazili svoje vtise o uspešnosti izvedbe. Tudi učiteljice so nad ponujenimi vsebinami izrazile navdušenje, saj so v polstrukturiranem intervjuju izrazile same pohvale in predlagale, da se lovska učna pot izvede vsako leto, saj je primerna za različne starostne skupine in ne samo za učence tretjih razredov.
Keywords: lovska učna pot, 3. razred, lovstvo, pouk izven učilnice, izkustveno učenje
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 113; Downloads: 92
Full text (10,76 MB)

Abstract: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin.
Keywords: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 162; Downloads: 57
Full text (2,08 MB)

Abstract: Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri učenci razredne stopnje poznajo proces pridelave in predelave hrane in kako bi jim to lahko približali s pomočjo programa, ki bi ga ponudili osnovnim šolam v sklopu učne kmetije. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene oblike pouka, učne kmetije, pomen prehrane v učnem načrtu, pomen kmeta in lokalno pridelane hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 177), katere rezultati so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so vključeni učenci tretjih in petih razredov iz treh okoliških osnovnih šol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se učenci zanimajo za obisk učne kmetije in kakšno je njihovo predznanje o delu na kmetiji. Rezultati pokažejo, da si učenci zelo želijo obiskati kmetijo. To vodi do priprave progama, ki je predstavljen v praktičnem delu naloge. Načrtovani program učne kmetije – »Pridne roke, sit trebuh« se izvede z učenci 3. razredov osnovne šole. Pripravi se dan na kmetiji, kjer se usvaja znanje o pridelavi in predelavi hrane. Ob tem se načrtuje tudi program, ki bi ga bilo možno izvesti z učenci 5. razredov.
Keywords: prehrana, učna kmetija, predelava mleka, pouk zunaj učilnice
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 203; Downloads: 58
Full text (10,53 MB)