| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 132
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
VLOGA UČITELJA PRI OBLIKOVANJU OTROKOVE SAMOPODOBE
Nuša Pratneker, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok ter vlogo učitelja pri oblikovanju le-te. Moj namen je predstaviti vlogo učitelja pri oblikovanju otrokove samopodobe ter ugotoviti, ali se vloga učiteljev razlikuje glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj definicij samopodobe, predstavila strukturo in razvojni vidik samopodobe, osnovne prvine samopodobe in kako lahko ugotavljamo samopodobo. V drugem delu sem opisala, kakšen vpliv ima socialno okolje na samopodobo in predstavila vpliv učenja na samopodobo in obratno. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja — intervju. V vzorec sem zajela pet učiteljev prvega triletja in pet učiteljev drugega triletja v osnovnošolskem izobraževanju. Na koncu sem predlagala tudi nekaj pristopov za izboljšanje samopodobe pri osnovnošolski mladini.
Keywords: samopodoba, struktura samopodobe, razvojni vidik samopodobe, socialno okolje, učna samopodoba, vloga učitelja, kvalitativne metode
Published: 09.11.2010; Views: 5031; Downloads: 879
.pdf Full text (885,48 KB)

22.
PROJEKTNO DELO KOT MODEL UČNE POTI
Saša Hajdinjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Projektno delo kot model učne poti »V Odrancih pa ajda zori« predstavlja geografsko-zgodovinski oris domačega kraja Odranci, ter njegovo etnološko značilnost ajdo. Opredeljuje projektno delo kot učni model na razredni stopnji osnovnih šol. Pozornost je namenjena tudi pregledu učnih ciljev in dejavnosti iz učnih načrtov za predmete spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba, ki se lahko realizirajo s stališča ajde kot značilnosti domačega kraja v okviru projektnega dela. Zajema predstavitev Osnovne šole Odranci, na kateri je potekala izvedba projektnega učnega dela. Vključuje načrt projekta in njegovo izvedbo po posameznih etapah projektnega učnega dela. Prikazan je oris pripravljene učne poti. Vključen je tudi opis izvedbe posameznih učnih ur in naravoslovnega dne ter vrednotenje projekta tako z vidika vodje kot tudi udeležencev. Gradivo bo v pomoč učiteljem za boljše vključevanje posebnosti domačega kraja (ajde) v pedagoški proces projektnega učnega dela na razredni stopnji. Učna pot pa ponuja učencem zanimiv in aktiven način pridobivanja znanja.
Keywords: Odranci, ajda, projektno učno delo, učna pot, razredni pouk
Published: 19.01.2011; Views: 2092; Downloads: 379 
(1 vote)
.pdf Full text (12,62 MB)

23.
Gozdna učna pot Pistrov grad
Metka Prohart, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Otroci so vedno vedoželjni, le znati jih moramo motivirati. Že na začetku učne ure jih lahko motiviramo z zgodbo. Marija Montessori in tudi Anton Martin Slomšek, ki je živel in delal v Vuzenici in tukaj tudi napisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, sta nam še vedno lahko za vzgled za vzorno pedagoško delo. Slomšek je bil izredno nadarjen vzgojitelj, mojster slovenske govorjene in pisane besede in gledal je zelo daleč naprej v prihodnost. V diplomski nalogi sem pripravila učne aktivnosti za starost otrok od 6 do 14 let. Z otroci hodimo v naravo čim pogosteje. Temelj dobrega razumevanja pa je natančno opazovanje. Otroci pri svojem delu na Gozdni učni poti Pistrov grad pridobivajo znanje s pomočjo skiciranja rastlin in živali in pri tem uporabljajo naravoslovno fotografijo. Preskusijo se v igri. Otroci domače okolje spoznavajo kot naravni spomenik. Tudi sami raziskujejo naravoslovno kulturno zgodovinsko učno pot Pistrov grad in cenijo dela znamenitih Vuzeničanov. Spoznajo delo in življenje umetnika Oskarja von Pistorja in njegove družine. Dejavnosti na Gozdni učni poti Pistrov grad načrtujemo in izvajajmo vsaj dvakrat na mesec. Izvajamo jih lahko v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih razmerah. Otroke vodimo na Gozdno učno pot Pistrov grad tudi, kadar dežuje, sneži, je megleno ali sije sonce. Osnovni namen takšnega dela je tudi, da otrokom omogočimo konkretno doživljanje in zaznavanje okolja v katerem živijo in prav tako doživljanje velikih umetniških del s katerimi se soočijo v domačem okolju in nadalje v umetnostni galeriji. V diplomskem delu pripravim tudi izbor potencialnih učnih gesel za Gozdno učno pot Pistrov grad. Spoznavanje narave domačega okolja podkrepimo z otroci še z obiski botaničnega parka in zoološkega vrta ter obiskom različnih strokovnjakov
Keywords: narava, otroci, doživljanje in spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, Gozdna učna pot Pistrov Grad
Published: 18.01.2011; Views: 2110; Downloads: 279
.pdf Full text (1,52 MB)

24.
DELO NA PROSTEM V OKVIRU UČNE POTI NA OBMOČJU OBČINE ZREČE ZA UČENCE OD PRVEGA DO PETEGA RAZREDA
Tanja Koprivnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je v teoretičnem delu opisan splošen razvoj otrok v starostnem obdobju od prvega do petega razreda, opredeljena je učna aktivnost, pomen izkušenjskega učenja ter njegova načela in metode. Predstavili smo začetno naravoslovje, njegovo uvajanje v pouk ter naloge učitelja pri njegovi organizaciji in delo na prostem ter možnost organiziranja le-tega. Kot eden od načinov izvajanja dela na prostem so predstavljene učne poti, njihove strukturne značilnosti ter načela organiziranja in izvedbe. Opredeljeni so predmeti spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba in njihovi tematski sklopi v učnih načrtih. Predstavljene so vsebine učnega načrta, primerne za izvajanje na prostem. V geografskem sklopu so opisane značilnosti mesta Zreče in njegove pokrajine. V empiričnem delu smo analizirali mnenje učiteljic Osnovne šole Zreče in njenih podružnic o delu na prostem in potrebi učne poti v občini Zreče. Rezultati kažejo, da vse učiteljice pozitivno vrednotijo delo na prostem, vendar se zaradi različnih ovir tega načina dela ne poslužujejo dovolj, česar se tudi same zavedajo. Da bi učiteljice spodbudili k izvajanju dela na prostem v okviru nastajajoče učne poti, smo v praktičnem delu opisali nastajajočo učno pot in za vsak razred navedli predloge dejavnosti, vezane na točke učne poti, ter oblikovali delovne liste, s katerimi želimo učiteljicam pomagati pri njihovi pripravi dela na prostem.
Keywords: Razredni pouk, učna pot, izkušenjsko učenje, začetno naravoslovje, Zreče.
Published: 08.04.2011; Views: 1862; Downloads: 357
.pdf Full text (2,91 MB)

25.
UČNA MOTIVACIJA PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA NA PRIMERU UČENCEV III. TRIADE
Suzana Hojnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učna motivacija pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru učencev III. triade je v ospredju učna motivacija pri predmetu nemščina. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena motivacija. Razlikujemo več vrst motivacije, vendar je najpogostejše razlikovanje med intrinzično in ekstrinzično oziroma med notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj ta motivacija izhaja iz učenca samega in ne potrebuje za učenje nobenih drugih zunanjih vzpodbud. Notranje motivirani učenci so pogosto še dodatno vzpodbujeni z motivom radovednosti. Del naloge se je ukvarjal tudi z dejavniki, ki vzpodbujajo oziroma zavirajo motivacijo. Dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, je zelo veliko (tako npr. okolje, odnosi v šoli, interesi, mediji, starši …). Del teh dejavnikov vpliva pozitivno na motivacijo in jo vzpodbuja, drugi del pa s svojim vplivanjem zavira motivacijo. Empirični del naloge je bil izveden s pomočjo ankete. Anketiranci so bili učenci 7. razreda OŠ, ki se učijo nemščino kot 2. tuji jezik. Analiza ankete je pokazala, da so učenci za učenje tujih jezikov zelo motivirani, pomemben dejavnik pri tem pa je ta, da ni vseeno, za kateri jezik gre. Večina učencev se uči nemščino, ker se jo morajo učiti, bi se pa raje npr. učili španščino kot nemščino. Tukaj se pokaže velik vpliv medijev na učence. Najmanjšo motivacijo so pokazali učenci za učenje francoščine. Pokazalo se je tudi, da se večina učencev (več kot 50 %) uči pod vplivom notranje motivacije, je pa še vedno veliko učencev, nad katerimi morajo bedeti starši, ker se drugače ne bi učili. Pomemben dejavnik za učence, da se nek tuji jezik sploh učijo, je zanimivost jezika. Če jim nek jezik ni privlačen, ni zanimiv, ni motivacije za učenje. V diplomskem delu se potrdi teza, da je motivacija ključnega pomena za učenje.
Keywords: motivacija, učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenje tujih jezikov
Published: 04.04.2011; Views: 3879; Downloads: 420
.pdf Full text (8,36 MB)

26.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI PODČETRTEK IN OLIMJE
Mojca Pevec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Keywords: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Published: 05.09.2011; Views: 2419; Downloads: 418
.pdf Full text (3,63 MB)

27.
OBČINA LENDAVA KOT UČILNICA V NARAVI
Laura Gerenčer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je zasnovana učilnica v naravi za ožje območje Občine Lendava. Učilnica v naravi predstavlja inovativni pristop k pouku, ki pomeni pouk na prostem oz. povsod tam, kjer se lahko iz okolja kaj naučimo. Na območju Občine Lendava so tako njene zgodovinske in geografske poteze kot predlaga zasnova, lahko uporabljene v izobraževalne namene; torej pri pouku zgodovine in geografije, prav tako pa za ostale obiskovalce kraja. V diplomskem delu so podana tudi teoretična izhodišča terenskega dela, učnih poti in učilnice v naravi kot podlaga za pravilno razumevanje in zasnovo učilnice v naravi. Znotraj učilnice v naravi je nato zasnovanih 19 učnih točk, ki prikazujejo bistvene zgodovinske, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja. K vsaki od učnih točk so dodani učni cilji iz učnih načrtov geografije in zgodovine za osnovno šolo in splošno gimnazijo ter primeri nalog ob obisku posamezne točke.
Keywords: Občina Lendava, učilnica v naravi, terensko delo, učna pot
Published: 05.09.2011; Views: 2096; Downloads: 281
.pdf Full text (37,80 MB)

28.
UČNE TEŽAVE ZARADI POMANJKLJIVE UČNE MOTIVACIJE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI NA PRIMERU OŠ VERŽEJ
Jasna Poljanec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu obravnavamo učne težave učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pri geografiji v osnovni šoli. Te so pogosto posledica pomanjkanja učne motivacije. V prizadevanju, da do omenjenih učnih težav ne bi prihajalo, sta pomembna predvsem učenčeva lastna želja po učenju in dober učitelj, ki je učenca sposoben motivirati, saj si je le motiviran učenec pripravljen prizadevati za svoj uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela opredeljujemo nekatere značilnosti otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, navajamo karakteristike tovrstne populacije, razvrščamo učne težave ter obravnavamo namen in bistvo uvodne motivacije, vrste učnih motivacij in izbiro motivacijskih strategij, uporabnih pri pouku geografije. Učne težave učencev smo povezali s pomanjkanjem motivacije, nato pa predstavili potek dela z njimi v Osnovni šoli Veržej, strategije pomoči tem učencem in pri tem vlogo uvodne motivacije. V empirični del smo vključili učence 7. in 8. razredov, učiteljico geografije in svetovalno delavko Osnovne šole Veržej. Sestavljen je iz dveh delov, ki se med seboj povezujeta. V prvem smo s pomočjo vprašalnika za učiteljico in svetovalno delavko odkrivali učence z učnimi težavami. Vprašalnik je vključeval najpogostejše dejavnike, ki so ključnega pomena za nastanek učnih težav učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Zanimalo nas je, ali imajo učenci z učnimi težavami pri geografiji le-te tudi pri drugih predmetih. V drugem delu smo s pomočjo testnih listov iskali razlike v doseganju učnih ciljev in v splošni učni klimi pri pouku geografije med učnimi urami, izpeljanimi z uvodno motivacijo, in učnimi urami brez nje.
Keywords: Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, učna motivacija, učne težave, geografija, prepoznavanje, pomoč.
Published: 05.09.2011; Views: 3746; Downloads: 465
.pdf Full text (1007,10 KB)

29.
VPLIV PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA USPEŠNOST ŠTUDENTOV PRI ŠTUDIJU NA UM FOV
Tina Šikonja, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Študenti se soočajo z različnimi težavami, kar vpliva na njihov uspeh pri študiju. V današnjem času je tempo življenja vedno hitrejši, tehnologija izredno hitro napreduje, zato se od ljudi zahteva, da so v koraku s časom. Potrebnega je vse več znanja. Iz tega razloga smo se usmerili v uspešnost študentov, ki se trenutno izobražujejo. Osredotočili smo se na psihološke dejavnike, ker menimo, da ti najbolj vplivajo na uspeh pri študiju. Raziskavo smo opravili med študenti, ki obiskujejo Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo povzeli pet psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost študentov. Psihološki dejavniki zajemajo: spoznavne dejavnike učenja (umska sposobnost, kognitivna struktura, kognitivni stil), učne navade, učno motivacijo, emocionalno–osebnostne dejavnike učenja in socialno–psihološke dejavnike učenja. Vsak psihološki dejavnik učenja je posebej opisan in povezan s študentovim uspehom pri študiju. Na koncu obrazložimo nekaj tipičnih spodbud za učenje, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu študiju. V praktičnem delu smo obdelali podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences, Statistični paket za sociološke znanosti) in jih interpretirali s pomočjo grafov, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Excel. Postavljene hipoteze smo s pomočjo Pearsonovega koeficienta sprejeli ali zavrnili. Ugotovili smo, da imajo študenti prvega letnika manj učnih tehnik in navad v primerjavi s študenti tretjega letnika, prav tako pa višjim letnikom veliko več pomeni pridobitev boljše ocene pri izpitu kot študentom prvega letnika.
Keywords: študijski uspeh, psihološki dejavniki, učne navade, učna motivacija, emocionalno–osebnostni dejavniki učenja
Published: 23.08.2011; Views: 3444; Downloads: 638
.pdf Full text (938,05 KB)

30.
ANALIZA RAZUMEVANJA TURIZMA V DOMAČEM KRAJU Z VIDIKA UČENCEV RAZREDNE STOPNJE NA DVOJEZIČNEM PODROČJU OBČINE DOBROVNIK
Tamara Berden, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je Analiza razumevanja turizma v domačem kraju z vidika učencev razredne stopnje na dvojezičnem področju občine Dobrovnik. Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del povzema glavne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti, šolstvo, šport, naravno, kulturno in etnološko dediščino ter turizem v občini Dobrovniku. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako učenci razumejo turizem v domačem kraju, kaj bi preuredili, katera ustanova jim je najbolj zanimiva in katera bi bila turistom, ki bi obiskali našo občino, kako so zadovoljni z urejenostjo občine Dobrovnik ter kako učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik sploh skrbijo za urejenost okolja. Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da stopnja razgledanosti sovpada s starostno in razvojno stopnjo otrok, razlik pa glede na spol skorajda ni. Učenci se močno zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj, ter da so tri destinacije, ki so tako njim kot tudi verjetno za turiste najbolj privlačne v našem kraju. To pa je Bukovniško jezero, hiša Györgya Dobronokija in Ocean Orchids. Refleksijo empiričnega dela predstavlja praktični del, kje smo sestavili in popestrili našo gozdno učno pot ob Bukovniškem jezeru, saj je Bukovniško jezero po mnenju anketiranih učencev najzanimivejši kraj in tudi del, kjer bi oni največ spremenili, gozdna učna pot pa bi bila dobra destinacija za mlade, ki vse pogosteje prihajajo v naš kraj. Namen praktičnega dela je bil ugotoviti dober primer povezave teorije in prakse. Podatki so pokazali, da se učenci zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj ter da imajo učenci veliko idej, kako privabiti turiste v naše kraje.
Keywords: domači kraj, turizem, otroci, narava, razredna stopnja, Dobrovnik, gozdna učna pot
Published: 04.07.2011; Views: 1448; Downloads: 143
.pdf Full text (5,52 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica