| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


131 - 132 / 132
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
131.
Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drog
Barbara Erjavec, 2019, master's thesis

Abstract: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani. V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog. Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog.
Keywords: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva
Published: 07.01.2020; Views: 149; Downloads: 34
.pdf Full text (1007,43 KB)

132.
Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne poti
Neža Kavčič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst. Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Keywords: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Published: 09.03.2020; Views: 102; Downloads: 42
.pdf Full text (4,75 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica