| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv učnih oblik in metod na učno aktivnost učencev
Kaja Mlinar, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Vpliv oblik in metod dela na učno aktivnost učencev obravnavamo pojme : oblike dela, metode dela, pouk in učna aktivnost. Pojme v teoretičnem delu razjasnimo, da dobijo svoj pomen, kar nam je tudi v pomoč pri raziskovanju. Namen empiričnega dela je ugotoviti, kako metode in oblike dela vplivajo na pouk in aktivnost učencev med poukom. Zanimalo me je tudi, ali obstaja razlika v uporabi metod in oblik glede na predmet poučevanja in ali obstaja razlika glede na opazovan razred. Opazovala sem dva druga razreda osnovne šole v Trbovljah in sicer pri vseh učnih predmetih : spoznavanje okolja, slovenski jezik, matematika, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost. Rezultati kažejo, da glede na predmet poučevanja učitelji uporabljajo različne oblike in metode dela, prav tako glede na razred. Dve učiteljici, ki obe poučujeta drugi razred in obdelujeta enako snov, uporabljata različne metode in oblike dela za dosego ciljev. Kar se tiče aktivnosti, pa nekaj metod in oblik dela vpliva na večjo aktivnost učencev, nekaj pa le to zavira. Za predvsem dobro metodo se je izkazala metoda praktičnega dela, vendar je uporabljena malokrat, glede na to kako pozitivno vpliva na aktivnost učencev. Metoda pogovora in razlage v povezavi s frontalno učno obliko pa sta prav tako tisti, ki predvsem dvigneta nivo aktivnosti učencev med poukom. Učna oblika, ki še pozitivno vpliva na aktivnost učencev je skupinska, vendar se takšnega načina dela učiteljici skoraj ne poslužujeta.
Keywords: oblike, metode, pouk, učna aktivnost
Published: 22.01.2018; Views: 1084; Downloads: 318
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
METODA DEBATE PRI POUKU SOCIOLOGIJE V SREDNJI ŠOLI
Tanja Golob, 2016, master's thesis

Abstract: Osrednji namen magistrskega dela je, da se metodo debate preuči kot sodoben pristop k učenju in poučevanju. Podrobneje smo raziskali, kako metoda debate vpliva na razvijanje višjih kognitivnih ciljev, na aktivnost in motivacijo dijakov in dijakinj pri pouku sociologije v srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili dosedanje teoretične izsledke o debati kot metodi sodobnega načina poučevanja in učenja. Analizirali smo učne cilje in didaktična priporočila pri predmetu sociologija v okviru gimnazijskega izobraževanja. Našteli smo primere uvajalnih debatnih metod in debatnih formatov, primernih za uporabo pri pouku sociologije. Izhodišče za naše raziskovanje je bila študija primera, ki smo jo izvedli na II. gimnaziji Maribor. V ta namen smo načrtovali in izvedli učni proces sociologije s pomočjo metode debate. Izvedena raziskava temelji na metodi sistematičnega opazovanja dijakov, ki so bili v vlogi poslušalcev oz. v vlogi debaterjev, metodi anketiranja in intervjuja s profesorico sociologije. S primerjavo rezultatov smo ugotovili, da deluje metoda debate na dijake in dijakinje motivacijsko in da povečuje njihovo učno aktivnost. Debata omogoča, da razvijajo znanja in spretnosti na višjih taksonomskih ravneh po Bloomovi in Marzanovi taksonomiji.
Keywords: metoda debate, pouk sociologije, sodobni modeli poučevanja, učna aktivnost, motivacija, višji taksonomski cilji
Published: 20.10.2016; Views: 1104; Downloads: 191
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
Spreminjanje položaja učenca v Sloveniji v 20. stoletju
Monika Mithans, Milena Ivanuš-Grmek, 2012, original scientific article

Abstract: Položaj učenca je ena od tem v pedagoški teoriji in praksi tako pri nas kot v svetu, ki ji je namenjena pomembna pozornost. Pogled na položaj učenca se je skozi različna obdobja v zgodovini spreminjal, običajno je odseval duh časa, v katerem je nastal. V prispevku na podlagi analize domače strokovne literature analiziramo spreminjanje položaja učenca v vzgojno-izobraževalnem procesu 20. stoletja. Na osnovi analize ugotavljamo, da se je pogled na položaj učenca na Slovenskem prvič pomembno spremenil po prvi svetovni vojni, ko sta se začela poudarjati aktivna vloga učenca pri pouku in možnost svobodnega odločanja. Druga svetovna vojna je prizadevanja za izboljšanje učenčevega položaja prekinila. Že kmalu po njej so pedagoški teoretiki in praktiki jasno opozarjali na pomen vloge učenca pri pouku. Priča smo številnim razpravam o pomenu spremembe položaja učenca iz objekta v subjekt vzgojno-izobraževalnega dela. Prelomen dogodek v razmišljanju o spremenjenem položaju učenca v vzgojno-izobraževalnem procesu je predstavljal referat Ive Šegula na prvem pedagoškem kongresu. Zavzela se je za samodejavnost učencev pri pouku in njihov subjektni položaj. Zahteve za izboljšanje učenčevega položaja so se nadaljevale tudi po osamosvojitvi Republike Slovenije in so aktualne še danes. Žal pa ugotavljamo, da so učenci kljub neprestanim težnjam tako teoretikov kot praktikov pri pouku še vedno preveč poslušalci in premalo dejavni.
Keywords: učenec, položaj učenca, učna aktivnost, učenci, vzgojno-izobraževalni proces
Published: 10.07.2015; Views: 1193; Downloads: 119
.pdf Full text (170,16 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica