| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROUČEVANJE UČITELJEVEGA PROFESIONALNEGA RAZVOJA Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Simona Lobnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje učiteljevega profesionalnega razvoja z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učiteljev med formalnim izobraževanjem, in tiste po formalnem izobraževanju, ter opredeli oblike poklicnega učenja. Teoretični del zajema še natančen opis pedagoškega raziskovanja z avtobiografsko metodo. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih učitelji razrednega pouka sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj, kakšen je položaj učitelja danes, kakšen naj bi bil oz. je dober učitelj ter spoznati, kakšen je njihov pogled o sebi kot učitelju v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale učiteljice razrednega pouka z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so zaradi slikovitejše ponazoritve odnosa in doživljanja predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se je večina učiteljic za izbiro študija odločila zaradi razlogov iz aspiracije in stereotipov. Na odločitev je vplivala tako pozitivna kot negativna podoba učitelja. Poudarijo pomanjkanje prakse v času študija ter poudarijo vlogo dobrega ali slabega mentorja. Dodatna strokovna izobraževanja so neprekinjen del učiteljevega profesionalnega razvoja. Udeležijo se izpopolnjevanj na močnih ali šibkih področjih njihovih znanj. Veliko dodatnih izobraževanj je zahtevala uvedba devetletke. Poudarjen je primanjkljaj v dodatnem strokovnem izpopolnjevanju za delo z otroki s posebnimi potrebami. Pomemben dejavnik profesionalnega razvoja je dobra šolska klima, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na profesionalno pot učitelja. Prihodnost učitelja zaznamuje strah pred razvrednotenjem tega poklica.
Keywords: Ključne besede: učitelji razrednega pouka, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Published: 20.04.2010; Views: 2457; Downloads: 377
.pdf Full text (2,38 MB)

2.
INOVACIJE PRI POUKU DRUŽBOSLOVJA NA RAZREDNI STOPNJI
Sandra Šavel, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pedagoške inovacije so postale nepogrešljiv del prav vsake vzgojno-izobraževalne ustanove. V osnovnih šolah je skozi čas prišlo do velikega premika v samem poteku procesa izobraževanja. Osrednji element pouka je postal učenec, z razliko od tradicionalnega pouka, v katerem je imel glavno vlogo učitelj. Namen inoviranja učiteljeve prakse torej izhaja predvsem iz nuje, kako ustvariti in izpeljati pouk, da učenca čim bolj aktivno vključimo vanj. Tako se na pedagoškem področju posodabljajo metode in oblike, uveljavljajo se novi učni pristopi, vse večji je poudarek na vnašanju sodobnih tehnoloških sredstev, pripomočkov, ki tako ali drugače pritegnejo pozornost, omogočajo kvalitetnejšo izvedbo ter v nekaterih segmentih tudi lajšajo delo učitelju. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve pedagoških inovacij, proces uvajanja inovacij v sistem vzgoje in izobraževanja, posledice, ki jih uvajanje takšnih in drugačnih sprememb in novosti prinese ter vrste inovacij, ki so trenutno aktualne v vzgojno-izobraževalnem procesu. V empiričnem delu diplomskega dela smo preverili, kaj učiteljem predstavljajo inovacije in koliko ter katere vključujejo v svojo prakso. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med učitelji glede na regijo, razred poučevanja in delovno dobo. Učitelji so dokaj enotni pri opredelitvi pedagoških inovacij, medtem ko pri vključevanju oziroma izvajanju inovacij med njimi prihaja do razlik. Pridobljeni podatki kažejo, da je le malo učiteljev, ki ne poznajo inovacij. Starejše inovacije, ki so že uspešno vpeljane v proces poučevanja, so pričakovano med učitelji tudi pogosto uporabljene. Tukaj gre predvsem za tehnološke inovacije in nekatere učne oblike. Nekoliko manj so v prakso vključene inovacije, ki so se pojavile v zadnjih nekaj letih, vendar se tudi za te med učitelji kaže velik interes.
Keywords: Ključne besede: pedagoške inovacije, učitelji razrednega pouka, družboslovje.
Published: 23.12.2010; Views: 1533; Downloads: 161
.pdf Full text (860,32 KB)

3.
ODNOS OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV DO PREDMETA ŠPORTNA VZGOJA
Barbara Jager, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo učitelji razrednega pouka, učitelji športne vzgoje in učitelji drugih predmetov do predmeta športna vzgoja ter kako ga vrednotijo glede na ostale predmete v osnovni šoli. Prav tako je namen naloge ugotoviti, ali in koliko časa učitelji namenjajo športni dejavnosti ter kakšno je njihovo mnenje o ocenjevanju in številu ur športne vzgoje v prvem, drugem in tretjem triletju glede na ostale predmete. Vzorec je zajemal 92 učiteljev, (30 razrednih, 29 športnih in 33 učiteljev drugih predmetov) iz desetih osnovnih šol v okolici Celja in Šentjurja. Raziskava je pokazala, da imajo osnovnošolski učitelji pozitiven odnos do športa. Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev je mnenja, da so vsi šolski predmeti enako pomembni za učence in da je za uspešno poučevanje športne vzgoje potrebno vseživljenjsko usposabljanje in izobraževanje. Prav tako se strinjajo, da kadar odpade ura pouka, je le-to bolje nadomestiti s športno vzgojo kot s katerimkoli drugim predmetom. Nič kaj spodbudni pa niso rezultati športne dejavnosti učiteljev. Največ ur tedensko se s športom ukvarjajo športni učitelji (10 ur), medtem ko so razredni in predmetni učitelji športno dejavni za polovico časa manj. Malo več kot polovica učiteljev je za opisno ocenjevanje v prvem triletju, v drugem in tretjem triletju pa naj bi bilo po mnenju večine ocenjevanje številčno. Učitelji si niso enotni glede števila ur športne vzgoje. Učitelji športne vzgoje pravijo, da je število ur v vseh razredih premajhno, medtem ko se s tem strinja le tretjina razrednih in drugih učiteljev. Le-ti namreč pravijo, da je število ur športne vzgoje primerno v vseh razredih.
Keywords: športna vzgoja, odnos, učitelji razrednega pouka, učitelji športne vzgoje, učitelji drugih predmetov
Published: 13.07.2012; Views: 2238; Downloads: 307
.pdf Full text (576,26 KB)

4.
UMEŠČENOST REFLEKSIJE V PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA
Anja Koželj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih učitelji bolj kot kdaj koli prej opozarjajo na potrebo po prenovi sistema vzgoje in izobraževanja. Stiske iz njihovega delovnega okolja postajajo vse bolj pereče. Kot pomoč pri navidezno brezizhodnih situacijah se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja supervizija, katere osrednje orodje je refleksija. Problem pričujočega diplomskega dela je zato vezan na raziskovanje umeščenosti refleksije v profesionalnem razvoju učiteljev s poudarkom na superviziji, kar je podrobneje razdelano v teoretičnemu uvodu. V empiričnemu delu sem opisala potek raziskave, ki je razdeljena na kvantitativni in kvalitativni del. V anketiranje je bilo vključenih 228 učiteljev razrednega pouka, izvedla pa sem tudi intervjuje s štirimi supervizorji. Med drugim sem raziskala slovensko prakso supervizije v šolstvu, okoliščine njene organizacije na šoli ter odnos učiteljev do supervizije in refleksije. Zanimalo me je, kako slovenski učitelji reflektirajo svoje delovne izkušnje in koliko jih to počne s pomočjo supervizije. Ugotovila sem, da ima supervizijsko izkušnjo 32,5 % učiteljev razrednega pouka ter da učitelji s supervizijsko izkušnjo pogosteje uporabljajo sistematične oblike refleksije, medtem ko se ostali (ki sicer predstavljajo večino) pogosteje poslužujejo spontanih oblik. Med pomembnimi je tudi ugotovitev, da so učitelji superviziji v povprečju naklonjeni, problematika pa se nanaša na vedenjsko moteče učence, komunikacijo s starši ter odnose med sodelavci in z vodstvom.
Keywords: refleksija, supervizija za učitelje, učitelji razrednega pouka, supervizorji, praksa poučevanja
Published: 28.05.2015; Views: 1094; Downloads: 164
.pdf Full text (1,46 MB)

5.
Problematika nekaterih pravil, strategij, nasvetov in trikov pri pouku matematike.
Tamara Rakovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera pravila in strategije pri pouku matematike, ki se lahko izkažejo kot preveč splošna, besednjak učiteljev in učencev v osnovnih šolah v povezavi s temi pravili, opredeliti nasvete in trike, ki ne spodbujajo razumevanja konceptov, in pravila, ki se kasneje izkažejo za neveljavna. V teoretičnem delu smo izpostavili 13 pravil pri pouku matematike, ki se jih učenci učijo na razredni stopnji, kasneje pa ne veljajo več. Poleg pravil smo podali tudi primere nalog in napisali, kdaj (v katerem razredu) se pravilo izkaže za neveljavno. Podali smo predloge, kako lahko učitelji razložijo učencem pravila in strategije tako, da bodo ostala veljavna in tako poskušajo odpraviti »učenje brez razmišljanja«. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako pravila dojemajo učitelji razrednega pouka, učitelji matematike in bodoči učitelji razrednega pouka, ali pravila zanje veljajo, zakaj je tako in če jih pri urah matematike poučujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika; v raziskavi je sodelovalo 277 anketirancev, od tega 85 učiteljev matematike, 98 učiteljev razrednega pouka in 94 študentov razrednega pouka iz celotne Slovenije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo potrdili ali delno potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da 13 danih pravil v največji meri upoštevajo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike. Bodoči učitelji razrednega pouka so s svojim mnenjem nekje na sredini. Na pravila gledajo različno, učitelji in bodoči učitelji razrednega pouka bolj z vidika učencev, učitelji matematike pa bolj z matematičnega vidika. Nazadnje smo še ugotovili, da pravila v največji meri poučujejo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike.
Keywords: Matematična pravila, pouk matematike, razredna stopnja, predmetna stopnja, učitelji razrednega pouka, učitelji matematike, bodoči učitelji razrednega pouka.
Published: 20.05.2016; Views: 609; Downloads: 59
.pdf Full text (1,43 MB)

6.
Stres pri delu učiteljev razrednega pouka
Aleksandra Jagarinec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka doživljajo stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga poskušajo preprečevati ali omiliti. Stres je v današnjih časih naš stalni spremljevalec, vendar sam po sebi ni škodljiv, ker je zelo odvisen od tega, kako ga posamezna oseba doživlja in kako se nanj odziva. Zanima nas, kateri dejavniki povzročajo največ stresa pri delu učiteljev razrednega pouka. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali učiteljem dvajsetih izbranih šol po vsej državi, smo raziskovali, kakšne so posledice stresa in kako ga premagujejo učitelji razrednega pouka. Rezultati ankete so pokazali, da najbolj stresno na delo učiteljev razrednega pouka vplivajo odnos s starši učencev, administrativno delo in odnos s sodelavci. Ta rezultat nas je presenetil, saj preživijo učitelji pri svojem delu največ časa z učenci. Pri učiteljih prevladujejo mišljenjski in telesni znaki stresa, tega pa največkrat poskušajo preprečevati s preživljanjem časa z družino, s sprehodi in z izleti, s počitkom in s spanjem. Predlagamo še druge načine za preprečevanje stresa in smernice za preprečevanje vpliva stresa pri učiteljih, saj smo ugotovili, da je delo učitelja na razredni stopnji zelo stresno in pri opravljanju le-tega lahko hitro pride do izgorevanja.
Keywords: - stres - učitelji razrednega pouka - stresorji na delovnem mestu - izgorevanje - obvladovanje stresa  
Published: 12.10.2016; Views: 792; Downloads: 121
.pdf Full text (1,42 MB)

7.
Poklicni stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Mateja Modrej, Zlatka Cugmas, 2015, original scientific article

Abstract: Poklic učitelja razrednega pouka je eden najbolj stresnih poklicev. Z raziskavo smo ugotavljali pojavnost stresa pri 110 učiteljih razrednega pouka, na mestnih in podeželskih šolah v Sloveniji, glede na delovno dobo. Namen je bil spoznati simptome, stresogene situacije in strategije obvladovanja stresa pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da učitelji ocenjujejo svoje delo kot odgovorno in v večini ne razmišljajo o drugem delu. Najpogosteje opažajo telesne in čustvene simptome stresa, srečujejo pa se s stresogenimi situacijami pri delu z učenci, strokovnem delu in v odnosih s sodelavci, vodstvom šole ter s starši. Po pomoč se v težavah na delovnem mestu najpogosteje obrnejo na sodelavca ali vodstvo šole, stres pa obvladujejo s sprehodi in pogovori.
Keywords: poklicni stres, delovna doba, obvladovanje stresa, mesto, podeželje, učitelji razrednega pouka
Published: 22.09.2017; Views: 377; Downloads: 69
.pdf Full text (180,28 KB)
This document has many files! More...

8.
Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka
Tamara Verdel, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka je bil preveriti pravopisno zmožnost študentov Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in primerjati uspešnost glede na letnik, ki ga obiskujejo. Pravopisna zmožnost opisuje zmožnost pisca, da pretvarja glasove, besede in povedi iz slušnega v vidni prenosnik, ter hkrati zmožnost bralca, da pretvarja črke, besede in povedi iz vidnega v slušni prenosnik. Pri pravopisni zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje smo se osredotočili na operativni cilj Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izboljšanje sporazumevalne zmožnosti) in na njegove podcilje, ki se dotikajo razvijanja pravopisne zmožnosti. V teoretičnem delu smo poleg učnega načrta in pravopisne zmožnosti podrobno predstavili tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru ter učne načrte predmetov, v katerih se obravnava slovenščina. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 261 študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Razredni pouk na mariborski Pedagoški fakulteti. Njihovo pravopisno zmožnost smo preverjali s pomočjo preizkusa v obliki strnjenega besedila, v katerem je bilo po ciljih pravopisne zmožnosti učencev ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja namensko izbranih 67 pravopisnih napak, ki so jih študenti morali popraviti. Primerjali smo povprečje pravilno popravljenih napak vseh letnikov skupaj, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni letnik, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri vseh letnikih in povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri posameznem letniku.
Keywords: slovenščina, pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt, študenti razrednega pouka, bodoči učitelji
Published: 10.05.2019; Views: 373; Downloads: 149
.pdf Full text (897,18 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica