| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 206
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev
Mojca Tancer Verboten, doctoral dissertation

Abstract: Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev izvirajo iz posebnega statusa univerz, na katerih delujejo, saj to niso samo institucije posebnega pomena, temveč imajo določeno univerzitetno avtonomijo, ki je v posameznih državah različno definirana in pravno normirana. Ustava Republike Slovenije določa, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. Kljub dejstvu, da Ustava Republike Slovenije slovenskim državnim univerzam priznava institucionalno avtonomijo in jo na splošno definira v ZVis, je zaradi popolne regulacije posameznih področij prekomerno omejena z zakonsko ureditvijo nekaterih vidikov delovnih razmerij visokošolskih učiteljev. Kadrovska avtonomija univerz naj bi predstavljala visoko stopnjo samoregulacije na štirih področjih, in sicer pri zaposlitvenih postopkih na univerzi, pri določanju plačnega sistema in politike določanja plač, pri pristojnosti univerze za določanje lastnih kriterijev za napredovanje ter možnosti univerz v postopkih prenehanja delovnih razmerij, vendar prihaja v Republiki Sloveniji do posegov v avtonomijo univerze. Slovensko visokošolsko pravo ne pozna koncepta zakona o univerzi, v katerem bi bile urejene vse posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev, ki ne morejo biti prepuščene splošni delovnopravni in uslužbenski zakonodaji. Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev so vprašanja, ki so bila v preteklem razvoju visokošolskega prava neustrezno določena ali sploh niso bila vključena v visokošolsko zakonodajo. Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev je zaslediti pri postopku zaposlitve, pri izvolitvi v naziv, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri definiranju delovnih obveznosti in določitvi delovnega časa, ki terja specialno ureditev, ki izhaja iz narave dela visokošolskih učiteljev. Posebno ureditev terja tudi atipična oblika dela na domu, ki je vezana na znanstvenoraziskovalno delo visokošolskega učitelja. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa na univerzah, kar pomeni, da je za njih izobraževanje nujno potrebno, še posebej je izpostavljen mednarodno uveljavljen institut sobotnega leta (sabbatical), kjer zakonska (ne)ureditev pušča pravno praznino. Prenehanje delovnega razmerja in poseg v socialno varnost je pomemben institut tudi za visokošolskega učitelja, predvsem pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga izgube naziva ter iz razloga "prisilne upokojitve."
Keywords: visokošolski učitelji, delovnopravni položaj, kadrovska avtonomija univerz, delovne obveznosti visokošolskih učiteljev, izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, določitev delovnega časa visokošolskih učiteljev, tveganje prekarnosti za visokošolske učitelje, disertacije
Published: 30.09.2021; Views: 96; Downloads: 23
.pdf Full text (3,20 MB)

2.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, master's thesis

Abstract: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Keywords: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Published: 03.08.2021; Views: 192; Downloads: 29
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Tehnostres med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji
Verica Projkov, 2021, master's thesis

Abstract: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov. Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije.
Keywords: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo
Published: 23.07.2021; Views: 180; Downloads: 43
.pdf Full text (1,68 MB)

4.
Stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja
Saša Šuligoj, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu so predstavljeni predmet spoznavanje okolja, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), njena vloga, učinki in načini uporabe v procesu izobraževanja, digitalna pismenost, sodobni učni mediji in njihova uporaba pri pouku, e-gradiva in njihova vloga v izobraževanju ter pri spoznavanju okolja. Predstavljenih je pet različnih e-gradiv, ki so namenjena uporabi pri spoznavanju okolja ter pregled temeljnih ugotovitev dosedanjih raziskav z omenjenega področja. V empiričnem delu smo raziskali stališča učiteljev do uporabe e-gradiv pri spoznavanju okolja, kako učitelji e-gradiva vključujejo v pouk, kakšno je njihovo mnenje glede lastne usposobljenosti za delo z e-gradivi ter kakšnih oblik dodatnega usposabljanja s tega področja si želijo. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji soglašali ali delno soglašali s trditvami. Najbolj so soglašali s trditvijo »Uporaba e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja ne more nadomestiti lastne izkušnje raziskovanja in zaznavanja okolja.«, najmanj pa s trditvijo »Z uporabo e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja spodbujamo emocionalni in socialni razvoj učencev.«. Večina učiteljev e-gradiva uporablja vsaj 1-krat ali 3-krat na mesec, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi in ponavljanju, najmanj pa pri preverjanju/ocenjevanju.Pouk z e-gradivi najpogosteje izvedejo v frontalni, najredkeje pa v individualni učni obliki. Najpogosteje jih v pouk vključijo pri obravnavi sklopov promet, čas in človek. Manj kot polovica učiteljev si želi e-gradiva pogosteje vključiti v pouk, kot najpogostejši razlog neuporabe pa so navedli pomanjkanje ustreznih e-gradiv. Pri pouku največkrat uporabijo e-gradivo portala Lilibi.si. Večina učiteljev je mnenja, da so za delo z e-gradivi ustrezno usposobljeni, v primeru dodatnih usposabljanj pa si le-teh najpogosteje želijo v obliki delavnic.
Keywords: e-gradiva, spoznavanje okolja, osnovna šola, stališča, učitelji
Published: 17.05.2021; Views: 160; Downloads: 91
.pdf Full text (5,57 MB)

5.
Ekološka osveščenost učencev tretjega razreda v Obsotelju in na Kozjanskem
Sabina Božak, 2020, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen pojem ekologija, predstavljene so značilnosti onesnaževanja in ravnanja z odpadki, zakaj je pomembno ekološko osveščanje ter kaj pomenita vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Predstavljen je geografski in komunalni oris Obsotelja in Kozjanskega, program Ekošola, učni predmet spoznavanje okolja, zastopanost ekoloških vsebin v učbenikih, delovnih zvezkih in priročnikih za učitelje ter nekatere dosedanje raziskave o ekološki osveščenosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o ekološki osveščenosti učencev tretjega razreda na območju Obsotelja in Kozjanskega, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/2020. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci ekološke pojme dobro prepoznavajo in ustrezno ubesedijo. Zelo dobro skrbijo za čisto okolje tako doma, kot tudi v šoli. Najpogosteje skrb posvečajo ločevanju odpadkov in zbiranju starega papirja. Pri varčevanju so še posebej pozorni pri umivanju zob, ko večina učencev vodo vedno zapre. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci, razen enega, ustrezno ravnajo z odpadki kadar niso v bližini koša za smeti. Pozitivno je tudi to, da je večina učencev že vsaj enkrat uporabila odpadni material in iz njega naredila nov, uporaben izdelek. V splošnem bi lahko rekli, da so učenci tretjega razreda osnovnih šol v Obsotelju in na Kozjanskem dobro ekološko osveščeni.
Keywords: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Published: 09.11.2020; Views: 217; Downloads: 41
.pdf Full text (1,33 MB)

6.
Znanje prve pomoči študentov pedagoške smeri
Sandra Bedeković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poškodbe in nesreče so vodilni vzrok smrti otrok po celem svetu. Otroci in učitelji večino svojega časa preživijo v šolskem okolju, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost za poškodbe ali nenadne bolezni, ki zahtevajo nudenje prve pomoči. Žal je veliko študij ugotovilo, da je znanje učiteljev na področju prve pomoči zelo nizko. V zaključnem delu želimo ugotoviti, kakšno je znanje prve pomoči študentov zaključnih letnikov pedagoške smeri. Metode: Podatke za empirični del raziskave smo pridobili z anketiranjem študentov 4. letnika Pedagoške fakultete v Mariboru in Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Razredni pouk. Podatke smo zbrali, analizirali, opisali in prikazali s pomočjo grafov. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 45 anketirancev. Anketirani so pokazali slabo znanje prve pomoči. Najmanj znanja so pokazali s področja temeljnih postopkov oživljanja (13 %) in s področja imobilizacije zloma (24 %). 64 % anketiranih meni, da je njihovo znanje pomanjkljivo in prve pomoči ne bi mogli uspešno nuditi. Razprava in sklep: Znanje prve pomoči študentov pedagoške smeri ob zaključku študija je slabo. Ker imajo zelo slabo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja in o svojem znanju prve pomoči niso prepričani, predlagamo nekajurno izobraževanje iz nudenja prve pomoči otroku v sklopu študija.
Keywords: prva pomoč, šola, znanje, učitelji, nujna stanja
Published: 30.10.2020; Views: 252; Downloads: 39
.pdf Full text (1,29 MB)

7.
Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD?
Klaudija Perko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD je sestavljeno iz dveh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na to, kaj sploh je ADHD, na značilnosti otrok s tovrstno motnjo in na to, kako pogosto se pojavlja. Opisali smo tudi, kako se ADHD kaže v posameznih razvojnih obdobjih. Izpostavili smo ukrepe, ki obstajajo za pomoč tem otrokom, in predstavili različne načine dela v razredu z njimi ter se ob koncu osredotočili na sam pomen inkluzije. V empiričnem delu smo anketirali učitelje razrednega pouka. Z rezultati smo želeli ugotoviti, ali imajo učitelji osnovna znanja o pojavu ADHD, ali znajo v grobem prepoznati otroke s tovrstno motnjo in ali obvladajo metode in načine dela s temi učenci. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da učitelji znajo prepoznati otroke z ADHD. Prav tako znajo uporabljati metode in oblike dela, ki so primerne za njih.
Keywords: učenci, učitelji, ADHD, prepoznavanje, razumevanje
Published: 28.10.2020; Views: 231; Downloads: 65
.pdf Full text (579,40 KB)

8.
Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Urša Repič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka in je sestavljeno iz dveh zaključenih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer stanje okolja, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje in vpliv učitelja na slednje. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 159). Proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki obiskujejo 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet, in sicer Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Raziskava ugotavlja, da bodoči učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (\bar{x} = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje ter da učitelj s svojim okoljskim vedenjem vpliva na učenčev odnos do okolja in njegovo okoljsko vedenje.
Keywords: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje, bodoči učitelji razrednega pouka
Published: 07.09.2020; Views: 282; Downloads: 73
.pdf Full text (1,07 MB)

9.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, master's thesis

Abstract: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Keywords: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Published: 01.09.2020; Views: 317; Downloads: 57
.pdf Full text (1,35 MB)

10.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Published: 28.07.2020; Views: 275; Downloads: 76
.pdf Full text (887,99 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica