1. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, master's thesis Abstract: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Keywords: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (1,21 MB) |
2. Umetna inteligenca oziroma orodja, podprta z umetno inteligenco, pri pouku in za pouk tujih jezikov – empirična raziskava o stališčih učiteljev tujega jezika v SlovenijiSaša Jazbec, 2024, original scientific article Abstract: Umetna inteligenca je izjemno aktualna in interdisciplinarno obravnavana tema. Pričujoči prispevek obravnava denimo UI pri pouku in za pouk tujega jezika z vidika učiteljev tujega jezika. Poskusu opredelitve UI, kratkemu pregledu virov in poskusu umestitve UI v koncept učenja in poučevanja tujih jezikov (nemščine in angleščine) sledi obravnava možnosti ter pasti rabe orodij, ki jih podpira UI, pri pouku tujega jezika. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati analize z anketnim vprašalnikom zbranih mnenj oziroma stališč učiteljev tujih jezikov do rabe UI in orodij, podprtih z UI, pri pouku in za pouk tujih jezikov. Rezultati, analize in odgovori na raziskovalna vprašanja so pokazali, da so mnenja anketiranih učiteljev precej homogena. Anketirani menijo, da ima UI več prednosti kot slabosti. Zelo objektivno in realno so ocenili tudi nevarnosti in kompetence, ki jih bo raba UI v šoli zaobšla in ki jih bo treba posebej poudarjeno razvijati, ter tiste, ki jih bo raba UI pospešeno razvijala. Tudi korelacije med analiziranimi spremenljivkami niso ovrgle enotnih in stabilnih mnenj anketiranih, saj so pokazale, da ni statistično relevantnih razlik med mnenji učiteljev nemščine in angleščine.
Keywords: pouk tujega jezika, učitelji tujega jezika, umetna inteligenca, raba UI, orodja, podprta z UI
Published in DKUM: 28.02.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (887,86 KB)
This document has many files! More... |
3. Komunikacijska kompetenca učiteljev razrednega pouka : magistrsko deloZala Broz, 2024, master's thesis Abstract: Komunikacijska kompetenca vključuje verbalno in neverbalno izražanje, aktivno poslušanje ter prilagajanje komunikacije glede na situacijo in sogovornika. Pri učiteljih razrednega pouka je to temeljna profesionalna veščina, ki vpliva na kakovost poučevanja in sodelovanja z različnimi deležniki. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako učitelji ocenjujejo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, svojo kompetentnost pri delu z učenci, starši in strokovnimi sodelavci ter pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja na tem področju.
V raziskavi je sodelovalo 221 učiteljev razrednega pouka iz Slovenije. Rezultati deskriptivne ravni kažejo, da učitelji visoko vrednotijo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, pri čemer je nekoliko bolj poudarjena verbalna. Med verbalnimi komponentami izstopa govorna modulacija, med neverbalnimi pa drža telesa in govorica oči.
Učitelji se pri delu z učenci večinoma ocenjujejo kot komunikacijsko kompetentni, in sicer tako pri ustni kot pisni komunikaciji, pri čemer najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost pri individualnih učnih oblikah dela. Pri delu s starši je komunikacijska kompetenca preko elektronskih sporočil in govorilnih ur ocenjena najvišje, nekoliko nižje pa pri roditeljskih sestankih in družabnih dogodkih. Pri delu s strokovnimi delavci učitelji najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost z učitelji in šolsko svetovalno službo, nekoliko nižje pa z ravnateljem. Raziskava potrjuje tudi, da učitelji pripisujejo velik pomen stalnemu razvijanju komunikacijske kompetence. Izsledki raziskave poudarjajo pomembnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju komunikacije, saj prispeva k izboljšanju njihove kompetentnosti in kakovosti dela z učenci, starši ter strokovnimi sodelavci.
Keywords: komunikacija, komunikacijska kompetenca, učitelji, izobraževanje, strokovni naziv
Published in DKUM: 14.02.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,74 MB) |
4. Analiza stališč bodočih učiteljev in učiteljev v praksi do vzgojno-izobraževalne inkluzije učencev s posebnimi potrebami : magistrsko deloKatarina Pogorevc Lavbič, 2024, master's thesis Abstract: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole prinaša vse več novih izzivov. Veliko breme pri tem nosijo prav učitelji kot ključni akterji inkluzije. Od učiteljev, ki poučujejo v inkluzivnih oddelkih, se pričakuje, da pridobijo vsa potrebna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, sámo idejo o inkluziji oziroma inkluzivnem poučevanju pa popolnoma sprejemajo in so ji naklonjeni. Opara meni, da so za uresničevanje inkluzije zelo pomembna stališča učiteljev, a ta so odvisna od mnogih dejavnikov, kot sta ugotovili Schmidt in Čagran v svoji raziskavi.
Stališča učiteljev do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v razred skupaj s tipičnimi
vrstniki pomembno spodbujajo ali ovirajo uspešno inkluzijo v vzgoji in izobraževanju. Magistrsko delo razišče stališča učiteljev v praksi in bodočih učiteljev do vzgojno-izobraževalne inkluzije otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Podrobneje so predstavljene razlike v stališčih učiteljev v praksi in bodočih učiteljev do posameznih pokazateljev splošnih stališč do inkluzije glede na starost, izkušnje, usposobljenost in status.
Raziskovanje poteka s spletnim anketnim vprašalnikom, oblikovanim za učitelje razrednega pouka. Zbran je vzorec 96 učiteljev razrednega pouka in 39 bodočih učiteljev. Zbrani podatki so nato obdelani s statističnim programskim paketom SPSS. S pomočjo statističnih testov je na koncu pridobljen vpogled v stališča učiteljev do inkluzije.
Keywords: učitelji razrednega pouka, inkluzija, stališče
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,79 MB) |
5. Vedenje opazovalcev medvrstniškega nasilja v odnosu do socialnega položaja v razredu in zaznane kakovosti odnosov z učitelji : magistrsko deloUrška Kolar, 2025, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je pereč problem v šolskem okolju, značilen tako za fante kot dekleta ne glede na starost, raso ali kulturo. Opazovalci medvrstniškega nasilja imajo ključno vlogo pri določanju, ali se bo nasilje nad določenim učencem ali učenko nadaljevalo ali ne. Vedenje opazovalcev pa je velikokrat lahko odraz kakovosti odnosov, ki jih imajo z učitelji. Učitelji lahko s svojim pristopom in načinom vodenja razreda spodbujajo opazovalce k bolj konstruktivnemu in podpornemu vedenju, s katerim lahko oboji prispevajo k zmanjševanju nasilnega vedenja in k spodbujanju pozitivnih interakcij. Podatki, ki smo jih uporabili za raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med socialnim položajem in posameznimi dimenzijami vedenja opazovalcev medvrstniškega nasilja ter preveriti, ali bodo podatki, pridobljeni s samoporočanjem in s poročanjem vrstnikov, podali skladne rezultate. Poleg tega smo raziskali povezavo med zaznano kakovostjo odnosa z učitelji in vedenjem opazovalcev. V raziskavi je sodelovalo 6395 učencev, starih od 12 do 16 let (M = 13,43 ; SD = 0,64). Kot glavni pripomoček je bila uporabljena baterija vprašalnikov, ki je vključevala Vprašalnik vloge opazovalcev, vprašalnik Zaznana kakovost odnosa med učitelji in učenci ter vrstniške nominacije. Na osnovi rezultatov statističnih analiz smo ugotovili, da je socialna preferenčnost zelo nizko pozitivno povezana z zagovorniškim vedenjem in negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; socialni vpliv je zelo nizko pozitivno povezan z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja; zaznana priljubljenost je zelo nizko pozitivno povezana z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja ter negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; zaznana kakovost odnosa z učitelji je negativno povezana z aktivnim podpiranjem nasilja. Vključevanje značilnosti socialnega položaja opazovalcev in upoštevanje pomena kakovostnega odnosa z učitelji je ključno pri
oblikovanju preventivnih programov in intervencij, usmerjenih v preprečevanje/zmanjševanje medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, opazovalci, socialna preferenčnost, socialni vpliv, zaznana priljubljenost, odnosi z učitelji
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,11 MB) |
6. Šolstvo v srednjeveških celinskih mestih na Slovenskem : primer Ljubljane in MariboraTina Šmerc, 2024, master's thesis Abstract: Glavna tema magistrskega dela je izobraževanje v srednjem veku na Slovenskem, s poudarkom na izobraževanju in šolnikih v Mariboru in Ljubljani. Srednjeveško izobraževanje je bilo tako drugod kot tudi na slovenskem etničnem ozemlju tesno povezano s stanovsko ureditvijo. V prvi vrsti so otroke izobraževali in vzgajali na način, da bodo znali opravljati naloge svojega stanu. Velik pomen pri izobraževanju je imela tudi krščanska cerkev, ki je s pomočjo izobraževanja v prvi vrsti širila svojo miselnost in nauke. Cerkev je najprej prebivalce poučevala skozi pokristjanjevanje, v 10. stoletju pa so se v njenem okviru tudi na našem ozemlju začele pojavljati prve šole. Izobraževalne ustanove v okviru cerkve so bile stolne, samostanske in župnijske šole. Posvetno izobrazbo je bilo mogoče pridobiti v okviru mestnih šol, skozi poklicno in cehovsko izobraževanje in s pomočjo domačih učiteljev. Šole so v srednjem veku obstajale tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer so posledično delovali različni učitelji. Slednji so poleg svoje primarne vloge večkrat omenjeni kot priče pri različnih dogodkih, sodelovali so pri kupovanju in prodaji, cerkvenih obredih in prejemu ali plačilu denarja. V obeh mestih so bili videni v podobnih vlogah in prisotni v približno enakem številu. Njihova vloga v meščanski družbi je bila srednje pomembna, saj sta bila v ospredje postavljena plemstvo in duhovščina.
Keywords: srednji vek, Ljubljana, Maribor, izobraževanje, šolstvo, učitelji
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,64 MB) |
7. Ocenjevanje vloge in podpore vrstnikov in učiteljev pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami : magistrsko deloTadeja Kunej, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu raziskujemo vlogo podpore vrstnikov in učiteljev pri učencih s specifičnimi učnimi težavami (SUT) v izbrani osnovni šoli. Preučevali smo mnenja učencev, ki imajo SUT, njihovih vrstnikov ter učiteljev, ki jih poučujejo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vrstniki in učitelji razumejo in obravnavajo učence s SUT ter katere strategije in oblike podpore so najuspešnejše za njihove učne dosežke ter socialno vključevanje.
V teoretičnem delu smo obravnavali otroke s posebnimi potrebami, s poudarkom na specifičnih učnih težavah, predstavili pomen inkluzije v izobraževalnem sistemu ter predstavili vlogo učiteljev, vrstnikov, staršev in strokovnjakov pri podpori učencem s specifičnimi učnimi težavami. Poseben poudarek smo namenili strategiji poučevanja in prilagoditvam za učence s specifičnimi učnimi težavami. Empirični del raziskave vključuje analizo anket izvedenih med učitelji, vrstniki in učenci s specifičnimi učnimi težavami ter opis delavnic, namenjenih ozaveščanju s SUT. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali, kako se učenci s specifičnimi učnimi težavami soočajo z izzivi, kako so deležni podpore in kakšen vpliv ima ozaveščenost vrstnikov na njihovo socialno vključevanje v šolsko okolje.
Keywords: specifične učne težave, inkluzija, podpora vrstnikov, učitelji in specifične učne težave, učenci s specifičnimi učnimi težavami
Published in DKUM: 14.01.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,87 MB) |
8. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, master's thesis Abstract: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje.
Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,80 MB) |
9. Zgodovinski razvoj računovodstva in njegova prihodnostNeja Novak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Marsikdo se ne zaveda vpliva razvoja civilizacije na različne aspekte življenja. Definitivno pa se ljudje ne zavedajo začetkov računovodstva že v antičnih časih, ki so bili tesno povezani s takratnim trgovanjem, oboje pa je potekalo v povsem drugačni obliki kot danes. Vsebina diplomskem dela vas bo popeljala skozi celotno zgodovino računovodstva, od njegovih začetkov, ki segajo približno 3000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, pa vse do današnjih dni. Po arheoloških izkopavanjih je razvidno, da se je računovodstvo začelo razvijati v Mezopotamiji, kjer so prve oblike računovodskih zapisov uporabljali trgovci in upravniki, da bi beležili transakcije in zaloge. V nadaljevanju se osvetli, kako je razvoj civilizacij in trgovanja vplival na napredek računovodstva, pa tudi, kako so različne civilizacije prispevale k oblikovanju te ključne ekonomske dejavnosti. V srednjem veku je računovodstvo doživelo pomembne spremembe, še posebej pod vplivom Italijanov, ki so s svojo inovativnostjo in sistematizacijo znatno prispevali k razvoju stroke. Italijanski trgovci in bankirji so uvedli dvostavno knjigovodstvo, ki se uporablja še danes in predstavlja temelj sodobnega računovodstva. Skozi pretekle industrijske revolucije je računovodstvo doživelo velike spremembe in napredke. Od ročnih zapisov in knjigovodskih knjig se je računovodstvo razvilo v bolj organizirano in tehnološko podprto dejavnost. V diplomskem delu so vključeni tudi vplivi trenutne, četrte industrijske revolucije, ki prinaša digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence v računovodstvu. Prednosti teh tehnoloških inovacij vključujejo večjo natančnost, hitrejše obdelave podatkov in zmanjšanje človeških napak. Posvetila sem se na prihodnost računovodske stroke, tako da sem se poglobila v tako tehnične kot vsebinske vidike razvoja. Ne le da boste v delu našli pregled svetovnega razvoja računovodstva, temveč je osvetljen tudi razvoj na Slovenskem. Predstavljene so ključne prelomnice in dogodki, ki so oblikovali računovodsko prakso v Sloveniji. Poleg teoretične opredelitve prihodnosti računovodske stroke boste našli tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med učitelji na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah s področja računovodstva in revizije. Ta anketa prinaša vpogled v mnenja in pričakovanja strokovnjakov glede prihodnosti računovodske izobrazbe in prakse.
Keywords: računovodstvo, zgodovina, razvoj, digitalizacija, prihodnost, učitelji
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,10 MB) |
10. Pogled pedagoških delavcev na tatuje v obmestnih osnovnih šolah v podravski regiji : magistrsko deloTanja Škofič, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna stališča imajo pedagoški delavci glede tatujev v svojem poklicu ter kako tatuji vplivajo na odnose in sodelovanja s sodelavci in drugimi udeleženci službenih odnosov. Prav posebno pozornost smo namenili tudi pojavu tatujev med zaposlitvenim pogovorom ter pedagoškim delom. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na same tatuje. Osredinili smo se na najstarejši poznan primer tatujev, kako se zgodovina tetoviranja po celinah razlikuje in kakšna je vloga tatujev v današnji družbi. Nato smo se usmerili še v stališča, stereotipe, predsodke in tabuje o tatujih, saj še v današnjem času niso povsem sprejeti. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične kvalitativne metode, delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili na priložnostnem vzorcu, z 20 učitelji ter 6 ravnatelji v podravski regiji, ugotavljali, koliko pozornosti ravnatelji posvečajo prisotnosti tatujev med zaposlenimi, kako zaposleni v vzgoji in izobraževanju sprejemajo svoje tatuje. Ugotovili smo, da učitelji s tatuji v službi zaradi tega nimajo večjih težav, te se lahko pojavijo v fazi zaposlovanja. Raziskava kaže, da tatuji ne vplivajo na odnose med sodelavci niti ne vplivajo na odnose z učenci in s starši. Učitelji s tatuji imajo pozitivne izkušnje pri delu z učenci, saj lahko tatuje izkoristijo kot temo za pogovor o strpnosti in sprejemanju drugačnosti.
Keywords: tatuji, šolstvo, učitelji, starši, ravnatelji
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,01 MB) |
