1. Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakseHana Kapitler, 2018, master's thesis Abstract: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc. Keywords: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza. Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1776; Downloads: 379
Full text (1,20 MB) |
2. Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklicaNinetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti. Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 2146; Downloads: 158
Full text (14,46 MB) |
3. Katere kompetence so potrebne učitelju za učinkovito poučevanje kemije za življenjeTamara Martinčevič, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se posvetili predvsem naravoslovnim in kemijskim kompetencam, ki jih potrebuje učitelj kemije (pa tudi učitelj ostalih naravoslovnih predmetov) za učinkovito poučevanje naravovarstvene tematike. Učiteljeve poučevalne zmožnosti (kompetence) predstavljajo odgovore na naslednja vprašanja: Katera znanja, Katere spretnosti, Katere odnose gojiti, Kakšna stališča imeti?
Na konkretnem primeru (artikulacije učiteljeve priprave: : »Vloga in pomen vode v življenju človeka in delovanju okolja«) smo si poskušali odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja in poudariti kompetenčni vidik učiteljevega vodenja učenčevega izvajanja (s pripravo načrtovanih) aktivnosti.
Osredotočili smo se tudi na to, kje lahko učitelji te kompetence poglobijo oziroma se nadalje profesionalno izpopolnjujejo. V ta namen smo načrtovali didaktično delavnico. Keywords: učiteljeve kompetence, voda, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, didaktična delavnica Published in DKUM: 11.03.2015; Views: 2040; Downloads: 155
Full text (3,28 MB) |
4. PRIMERJAVA MED PRIČAKOVANIMI IN UGOTOVLJENIMI ZNAČILNOSTMI UČITELJAPetra Markuš, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pričakovane in ugotovljene značilnosti učitelja. Zanimalo nas je, kako različni avtorji opredeljujejo učitelja in katere so tiste lastnostni, ki bi jih naj učitelj imel. Tako so v teoretičnem delu predstavljena temeljna teoretična pojmovanja učitelja, posebno pozornost pa smo namenili tudi učiteljevi komunikaciji, saj v pedagoškem procesu ni mogoče, da učitelj in učenec ne bi komunicirala. V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve raziskave, ki je bila izvedena med učenci dveh osnovnih in dveh srednjih šol. Rezultati so statistično obdelani in prikazujejo mnenje učencev o pomembnosti nekaterih učiteljevih lastnosti in o učiteljevem delovanju v pedagoškem procesu. Raziskavi sledi sklep, ki obsega razpravo o značilnostih učitelja in zaključek, kjer so navedeni predlogi za izboljšanje. Keywords: učitelj, značilnosti učitelja, učiteljeve kompetence, komunikacija, medosebna komunikacija Published in DKUM: 13.09.2012; Views: 4104; Downloads: 282
Full text (4,94 MB) |