1. Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu družba : magistrsko deloTjaša Hrastnik, 2025, master's thesis Abstract: Preverjanje in ocenjevanje znanja sta pomembna dela učnega procesa. Namen naše raziskave je raziskati področje preverjanja in ocenjevanja pri družbi v 4. in 5. razredu.
Teoretični del obsega preverjanje in ocenjevanje ter njuna načela. Sledijo funkcije, namen, vrste, načini, taksonomije ter avtentične oblike ocenjevanja. Posvetili smo se tudi usposobljenosti učiteljev za preverjanje in ocenjevanje, raziskave s tega področja, standarde znanja, formativno spremljanje ter nazadnje na šolski predmet družba.
Empirični del obsega anketni vprašalnik na vzorcu 133 učiteljev. Raziskovali smo pridobivanje ocen, pomembnost ocenjevanja, ustne in pisne ocene, pripravo ocenjevanja, avtentične oblike ocenjevanja, formativno spremljanje ter usposobljenost učiteljev za preverjanje in ocenjevanje.
Prišli smo do ugotovitev, da se učitelji najpogosteje poslužujejo ustnih in pisnih ocen po obravnavi nove učne snovi. Pri pripravi ocenjevanja so jim najbolj v pomoč standardi znanja, pri učencih pa jim je najpomembnejše razumevanje snovi. Učitelji se vedno pogosteje poslužujejo avtentičnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja ter formativnega spremljanja. Večina učiteljev se počuti dovolj usposobljeno za preverjanje in ocenjevanje, le redki pa menijo, da potrebujejo dodatno izobraževanje s tega področja.
Keywords: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, predmet družba, učitelj, osnovne šole
Published in DKUM: 05.12.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (2,32 MB) |
2. Dejavniki obiskovanja mladinskega pevskega zbora v osnovni šoli : magistrsko deloNika Rupnik, 2025, master's thesis Abstract: V mladinske pevske zbore se vključujejo otroci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Danes ni več samoumevno, da bi otroci prepevali z veseljem. Na sodelovanje otrok v pevskem zboru lahko vplivajo različni dejavniki, kot so zborovodja, interes, socialni odnosi ter okolje in kultura. Za obiskovanje pevskega zbora je pomembna motivacija posameznika in tukaj ima učitelj glasbe zahtevno nalogo, kako naj navduši učence za sodelovanje v interesni dejavnosti, ki ni obvezna.
V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli preučiti dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje ali neobiskovanje mladinskega pevskega zbora v osnovni šoli. Anketa je bila namenjena tako učencem, ki pevski zbor obiskujejo, kot tistim, ki ga ne. Anketo je rešilo 300 učencev iz treh osnovnih šol. Zanimalo nas je, kateri dejavniki po mnenju učencev v največji meri vplivajo na obiskovanje in kateri na neobiskovanje pevskega zbora. Ugotavljamo, da na obiskovanje pevskega zbora najbolj vpliva veselje do petja, na neobiskovanje pa pomanjkanje interesa za to dejavnost, kar se najbolj kaže v 8. in 9. razredu. Na pomembnost dejavnikov v neki meri vplivajo spol, razred in obiskovanje glasbene šole. V raziskavi smo ugotovili, da se v mladinski pevski zbor bistveno pogosteje vključujejo dekleta kot fantje. Prav tako smo ugotovili, da se učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pogosteje vključujejo v zbor kot tisti, ki je ne.
Keywords: motivacija, mladinski pevski zbor, osnovna šola, učitelj glasbene umetnosti, zborovodja
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,50 MB) |
3. Vpliv sedenja na zdravstvene težave zaposlenih v šolstvuNina Kolarič Krajnc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Za ohranitev zdravja in preprečevanje zdravstvenih težav potrebujemo dobro razmerje med telesno aktivnostjo in sedenjem. Sedeče vedenje ima velik vpliv na mobilnost, samooskrbo in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv sedenja na zdravstvene težave učiteljev.
Metode: Izvedli smo pregled literature s pomočjo iskalne strategije ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev v PubMedu, CINAHLu Ultimate in ScienceDirectu. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck. Rezultate smo predstavili opisno v evalvacijski tabeli. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov, ki so izpolnjevali vključitvene kriterije. Glavna ugotovitev je, da prekomerno in dolgotrajno sedenje škodljivo vpliva na zdravje učiteljev. Najpogostejše težave so se pojavile v predelu spodnjega dela hrbta, vratu in ramen vključno z mišično-skeletnimi bolečinami, deformacijami in omejitvami pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Dejavniki, kot so debelost, višja starost in poznavanje ter ignoriranje ergonomskih smernic, povečujejo tveganje za zaplete zaradi pretiranega sedenja.
Razprava in zaključek: Raziskovanje vpliva sedenja na zdravje učiteljev je pomembno, saj so zaradi poklicnih zahtev pogosto izpostavljeni sedenju. Izboljšave delovnega okolja in uporaba ergonomskih ukrepov so se izkazale za učinkovite pri zmanjšanju zdravstvenih težav, povezanih s prekomernim sedenjem.
Keywords: sedentarni slog, zdravje, učitelj
Published in DKUM: 20.08.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,13 MB) |
4. Sodobni didaktični diskurzi v kontekstu pedagoške tradicije : monografija v počastitev 80-letnice prof. dr. Martina Kramarja2025 Abstract: Znanstvena monografija Sodobni didaktični diskurzi v kontekstu pedagoške tradicije celovito obravnava sodobna vprašanja didaktične teorije in prakse v luči pedagoške dediščine prof. dr. Martina Kramarja. V štirih tematskih sklopih poglavja obravnavajo ključne vidike učiteljevega profesionalnega razvoja, didaktičnega načrtovanja, oblikovanja učnega prostora ter teoretskih in zgodovinskih okvirov poučevanja. Poudarek je na refleksiji, avtonomiji učitelja, aktivni vlogi učenca ter pomenu premišljenega in raziskovalno podprtega pedagoškega delovanja. Monografija s svojo vsebinsko raznolikostjo ter konceptualno globino ne le ohranja, temveč tudi razvija temeljne ideje Kramarjevega znanstvenega opusa ter pomembno prispeva k razumevanju izzivov in možnosti sodobne pedagoške prakse.
Keywords: refleksija, didaktika, učni cilji, učne oblike, učitelj, učenec, oddelčna skupnost, visokošolsko izobraževanje, projektno učno delo, učni prostor, profesionalni razvoj, pedagoške paradigme, inovacije v poučevanju, raziskovanje učiteljeve prakse
Published in DKUM: 21.07.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (4,96 MB)
This document has many files! More... |
5. Povezanost med kakovostjo odnosa med učiteljem in učencem ter njegovim sociometričnim položajem v razredu : magistrsko deloKatarina Križan, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med dimenzijami odnosa med učiteljem in učencem ter učenčevim sociometričnim položajem. V teoretičnem delu smo predstavili socialni razvoj otrok, opredelili socialne odnose učencev z vrstniki, vpliv vrstniških odnosov na učenca, njegov sociometrični položaj v razredu in razlike v odnosu med spoloma. Nato smo opredelili odnos med učiteljem in učencem, predstavili njegov pomen, načine merjenja ter predstavili načine spodbujanja pozitivnega odnosa. Prav tako smo predstavili povezavo odnosa med učiteljem in učencem z vrstniškimi odnosi. V empiričnem delu smo z učenci (N = 130) izvedli sociometrično preizkušnjo, učitelji (N = 10) pa so izpolnili Lestvico odnosa med učiteljem in učencem. Rezultati so pokazali, da učitelji v povprečju svoj odnos z učenci zaznavajo kot topel in bližnji, kar se kaže z visokimi vrednostmi na dimenziji Bližina in nizkimi vrednostmi na dimenzijah Konflikt ter Odvisnost. Rezultati kažejo, da obstajajo tudi razlike med spoloma, in sicer smo zaznali višje vrednosti dimenzij Bližina in Odvisnost pri učenkah. Ugotovili smo, da več kot polovica učencev v razredu zasede srednji sociometrični položaj, razlik med spoloma pa nismo odkrili. Ugotovili smo tudi povezanost sociometričnega položaja z dimenzijo Konflikt, in sicer so bile največje razlike zaznane pri učencih z nizkim sociometričnim položajem.
Keywords: odnos, učitelj, učenec, sociometrični položaj, razredni pouk
Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,15 MB) |
6. Stališča učiteljev razrednega pouka do spolne pravičnosti in spolnih stereotipov v šoli : magistrsko deloBlažka Juhart, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali dojemanje pravičnosti in pravične šole pri učiteljih razrednega pouka ter njihova stališča do spolne diskriminacije, stereotipiziranja in lastnega delovanja do učencev ter učenk. Zanimalo nas je, ali zaznavajo razlike glede spolnega razlikovanja v šoli, kjer delujejo, in kakšna so njihova osebna stališča o pomenu spolnih razlik v vzgoji in izobraževanju. Prav tako smo preučili njihovo samooceno lastnega dela z vidika spolnih vlog ter odprtost do dodatnih izobraževanj na temo spolno nevtralne šole. Na podlagi pregleda strokovne literature smo pripravili vprašalnik, katerega rezultate smo analizirali na vzorcu 85 učiteljev razrednega pouka po Sloveniji. Izsledki raziskave so, da razredni učitelji ocenjujejo svoje okolje dela kot pravično, prav tako poudarjajo pomen enakopravne obravnave vseh šolajočih. Pri svojem delu so pozorni, da ne izražajo spolno stereotipnih stališč in ohranjajo visoko raven pravičnosti. Za izobraževanja na temo spolne pravičnosti so odprti in se zavedajo pomena spolno nevtralne šole, h kateri pri svojem delu stremijo.
Keywords: učitelj razrednega pouka, pravičnost, diskriminacija, spolni stereotipi
Published in DKUM: 13.02.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,92 MB) |
7. Motivacija učiteljev za izobraževanje in usposabljanje v Biotehniškem centru NakloTamara Teršek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je poudarjeno, da je izobraževanje temeljnega pomena za razvijanje kompetenc in prilagajanje spreminjajočim se potrebam učencev in družbe. Za udeležitev učiteljev na izobraževanjih ima veliko vlogo motivacija. Z diplomskim delom smo želeli pridobiti informacije, kako so učitelji zadovoljni z dodatnim usposabljanjem, kolikšna je njihova motivacija za pridobivanje dodatnega znanja in kakšno je njihovo zaupanje v sistem nadgrajevanja. Odločili smo se uporabiti opisno in kvantitativno metodo ter korelacijsko analizo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med učitelje v Biotehniškem centru Naklo. Za analizo podatkov le-tega smo si pomagali s programoma Microsoft Excel in SPSS. Raziskava je pokazala, da se učitelji želijo udeleževati različnih izobraževanj in usposabljanj. K dodatnemu izobraževanju jih motivira želja po dodatnem znanju. Največja ovira pa je pomanjkanje časa.
Keywords: Motivacija, izobraževanje, usposabljanje, učitelj, opisna statistika
Published in DKUM: 03.07.2024; Views: 189; Downloads: 42
Full text (1,80 MB) |
8. Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko deloTjaša Holer, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Keywords: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 370; Downloads: 61
Full text (1,24 MB) |
9. Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko deloNina Lojen, 2023, master's thesis Abstract: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije.
Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva.
Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe.
V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva.
Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge.
Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Keywords: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 466; Downloads: 109
Full text (1,52 MB) |
10. Retorika kot učiteljeva kompetenca in njen vpliv na sodelovanje s starši : magistrsko deloPatricija Pivec, 2023, master's thesis Abstract: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe
jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko
učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Keywords: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Published in DKUM: 22.06.2023; Views: 662; Downloads: 173
Full text (2,12 MB) |
