| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 172
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko delo
Tjaša Holer, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Keywords: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 206; Downloads: 16
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Nina Lojen, 2023, master's thesis

Abstract: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije. Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva. Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe. V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva. Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge. Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Keywords: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 319; Downloads: 56
.pdf Full text (1,52 MB)

3.
Retorika kot učiteljeva kompetenca in njen vpliv na sodelovanje s starši : magistrsko delo
Patricija Pivec, 2023, master's thesis

Abstract: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Keywords: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Published in DKUM: 22.06.2023; Views: 483; Downloads: 94
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli
2023

Abstract: V zadnjem desetletju smo priča velikim tehnološkim, družbenim in socialnim spremembam. Razlike med posamezniki v družbi so vse večje in kapitalizem počasi, a vztrajno spreminja človeške vrednote. Otroci so najbolj ranljivi deležniki te družbe, zato jim je potrebno zagotoviti kvalitetno vzgojo in izobraževanje. Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli je zato zelo odgovorna. Zahteva redno refleksijo lastne prakse in načrtovanje izboljšav. Ob tem pa zahteva še vseživljenjsko izobraževanje in vključevanje novosti v pedagoški proces. Prispevki v monografiji obravnavajo različne vidike izobraževanja na predmetni stopnji: varnostni vidik poučevanja kemije, ustvarjalnost in njeno povezavo s tehniškim izobraževanjem in skrb za pozitivno učno klimo pri pouku biologije. Aktualne teme so namenjene predmetnim učiteljem naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike ter študentom, ki se za ta poklic izobražujejo.
Keywords: predmetni učitelj, varnost pri pouku kemije, ustvarjalnost, pozitivna učna klima in avtentično poučevanje matematike
Published in DKUM: 09.02.2023; Views: 569; Downloads: 75
.pdf Full text (5,82 MB)
This document has many files! More...

5.
Mnenja razrednikov in učencev o izvajanju razrednih ur med poukom na daljavo : magistrsko delo
Maruša Pečenko, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju učencev in njihovih razredničark glede izvajanja razrednih ur med poukom na daljavo, ki je prekinjeno potekal v letih 2020 in 2021. V teoretičnem delu je predstavljeno, kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge in naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu. Opredeljene so tudi značilnosti skupine in še podrobneje opisan oddelek kot skupina, saj so značilnosti le-te dejavnik, ki se pomembno odraža na delovanju razreda kot skupnosti. Opisana je tudi vloga razrednika kot vodje oddelčne skupnosti in predstavljene njegove vloge in naloge ter delo, ki ga kot učitelj razrednik opravlja na razredni stopnji. V naslednjem delu so opredeljene razredne ure in njihov namen. Zanimala nas je tudi priprava razrednikov na ure oddelčne skupnosti. V zadnjem delu pa je opisano izobraževanje na daljavo, njegove posledice, slabosti in prednosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so udeleženci poročali, da so razredniki tudi med poukom na daljavo redno izvajali razredne ure, saj se jim je to zdelo pomembno zaradi pomanjkanja socialnega stika. Učenci se sicer v večini izvajanja razrednih ur niso zavedali, saj so jim to učiteljice razredničarke ponudile kot zanimive dejavnosti, ki so jih počeli pred ali med poukom za sprostitev in zabavo. V raziskavi smo ugotovili, da tako učenci kot razredničarke večjih težav pri pouku na daljavo niso imeli oz. zaznavali. Razredničarke so omenile, da so z vsakim tednom opazile padec motivacije pri učencih za šolsko delo in vedno več motilcev pozornosti med poukom.
Keywords: učitelj, razrednik, razredne ure, pouk na daljavo
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 554; Downloads: 104
.pdf Full text (749,56 KB)

6.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Keywords: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 747; Downloads: 124
.pdf Full text (1,74 MB)

7.
Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč : magistrsko delo
Anja Sovič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Keywords: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 829; Downloads: 170
.pdf Full text (1,49 MB)

8.
Učenje in poučevanje v visokem šolstvu : spoznanja in izzivi
2021

Abstract: Na ravni visokošolskega izobraževanja se raziskovalci in razvijalci sodobnih praks vse bolj osredotočajo na učenje in poučevanje, ki je osredinjeno na študente. Študente se tako postavlja v vlogo aktivnih udeležencev izobraževalnega procesa, udeležencev, ki lahko sooblikujejo ta izobraževalni proces in prevzemajo polno odgovornost za svoje lastne dosežke in poti, ki jih izbirajo. Pri tem so ključni dejavnik visokošolski učitelji in njihove kompetence, saj morajo oblikovati inovativna učna okolja na način, ki spodbuja in omogoča študentom sprejemati odgovorne odločitve v zvezi z lastnim izobraževalnim procesom. Znanstvena monografija Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: spoznanja in izzivi vključuje različne sodobne poglede na to tematiko, tako iz pedagoškega in didaktičnega kakor tudi iz psihološkega zornega kota. Monografija je sestavljena iz uvodnika, ki predstavi vsebino le-te in prispevke medsebojno poveže, ter osmih poglavij z raznoliko, a med seboj pomembno povezano vsebino, ki se smiselno dopolnjuje in nadgrajuje.
Keywords: učenje, poučevanje, visokošolsko izobraževanje, učitelj, študent
Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 1315; Downloads: 61
URL Link to file

9.
Medvrstniško nasilje v osnovni šoli in spoprijemanje z njim
Iren Paller, 2020, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja. Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik. V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred. V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev. V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1381; Downloads: 312
.pdf Full text (548,24 KB)

10.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Keywords: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 1033; Downloads: 108
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica