| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Razvoj humanega sferoidnega 3-dimenzionalnega celičnega modela za testiranje učinkovin za zdravljenje raka glave in vratu na principu zaviranja matičnih celic raka
Larisa Goričan, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Za ponovitve tumorjev in razvoj oddaljenih metastaz so odgovorne na primarno zdravljenje odporne celice raka z izvornimi lastnostmi, ti. matične celice raka (MCR). MCR predstavljajo kritično podskupino rakastih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferenciacije ter ohranjajo tumor tudi po tem, ko primarno zdravljenje uniči večino preostalih celic tumorja. Omenjena spoznanja so vodila v iskanje terapij, ciljanih na MCR. Zaradi potrebe po terapijah ciljanih na MCR in njihove redkosti v primarnih tkivih je narasla potreba po modelu za obogatitev MCR, ki bi omogočil obogatitev MCR ter hkrati dopuščal proučevanje učinkovin z aktivnostjo usmerjeno proti MCR z analizami visokozmogljivih presejalnih testov (VPT). V ta namen smo v sklopu doktorske naloge iz komercialne epitelne celične linije PCKGV razvili humani sferoidni tri-dimenzionalni (3D) celični model (SM) obogaten za MCR, primeren za testiranje aktivnih učinkovin za zdravljenje PCKGV. Omenjeni sferoidni model združuje prednosti in zaobide omejitve dveh trenutno najpogosteje uporabljanih tehnik nasajanja sferoidov, kulture prosto-plavajočih sfer (oz. model tumorske sfere) in modela večceličnega tumorskega sferoida (MVTS). Podobno kot v modelu prostoplavajočih sfer, smo v SM uporabili medij za spodbujanje in ohranjanje matičnosti. Slednji za razliko od običajnega medija ne vsebuje seruma ploda goveda (»fetal bovine serum« - FBS), znanega sprožilca diferenciacije, ter je dopolnjen z več dejavniki, ki spodbujajo rast matičnih celic (osnovni fibroblastni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, sestavljen komercialni pripravek, im. B-27). Za razvoj SM smo uporabili komercialno dostopno, stabilno celično linijo, ki za razliko od primarnih celičnih kultur, omogoča izvedbo dalj časa trajajočih eksperimentov, ponovitve posameznih eksperimentov, ne zahteva invazivnih metod pridobivanja, prav tako pa omogoča uporaba takšnih linij večjo primerljivost rezultatov med različnimi raziskovalnimi skupinami / eksperimenti. Podobno kot v MVTS smo za nasaditev SM uporabili mikrotitrsko ploščico z zaobljenim dnom in neoprijemljivo podlago, ter večjo koncentracijo celic nasadili na posamezno jamico in ploščico po nasaditvi zavrteli. Omenjeno je omogočilo generacijo celične mase in kasneje kompaktnega sferoida. Razviti SM smo primerjali z adherentno celično kulturo in MVTS, pri čemer je SM pokazal večjo obogatitev markerjev matičnosti, tako na transkripcijskem, kot proteinskem nivoju. Nadalje smo s pomočjo tretiranja sferoidov z diferenciacijskim medijem z dodano retinojsko kislino (»all-trans retionic acid« - ATRA) uspeli izbrati nabor specifičnih kazalcev za zaznavo MCR-diferenciacijskega učinka. Eksperiment z ATRA potrjuje občutljivost SM na delovanje učinkovin in njegovo uporabnost za detekcijo aktivnosti učinkovin z delovanjem proti MCR na treh različnih nivojih, tj. transkripcijskem, proteinskem in na nivoju celičnega cikla. V končnem eksperimentu s peptidnimi frakcijami kostnega mozga smo na SM uspeli identificirati šest frakcij s statističnim trendom zvišanja/ znižanja ekspresije enega ali več markerjev matičnosti. V doktorski nalogi razviti SM za obogatitev matičnih celic raka predstavlja kompromis med kompleksnostjo tumorja in preprostostjo protokola. Je primer preprostega modela sferoidov, ki ga tvori samo ena vrsta celic. Čeprav ne zajame kompleksnosti pravega tumorja, zagotavlja visoko obogatitev MCR ter zaradi enostavne vzpostavitve modela, uniformnosti, kratkega časa gojenja in prostorske ločitve sferoidov, ki omogoča dodajanje ene same aktivne sestavine posameznemu sferoidu, omogoča identifikacijo učinkovin z aktivnostjo proti MCR v analizah VPT. Takšen preprost model omogoča cenejšo identifikacijo prvih spojin in zožitev izbora učinkovin za nadaljnjo validacijo v bolj kompleksnih in dragih sferoidnih ali živalskih modelih.
Keywords: Ploščatocelični karcinom glave in vratu, matične celice raka, 3D / sferoidna kultura / model, visokozmogljivi presejalni testi, učinkovine z delovanjem proti matičnim celicam raka, retinojska kislina, markerji matičnosti
Published: 27.11.2020; Views: 217; Downloads: 45
.pdf Full text (3,81 MB)

2.
Sinteza, optimizacija in aplikacija hitozanskih in alginatnih aerogelov ter njunih kompozitov
Katja Andrina Kravanja, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati potencial aerogelov kot nosilcev za oralno dostavo aktivnih učinkovin, z željo po izboljšanju njihove biodostopnosti in doseganju kontroliranega sproščanja v prebavnih tekočinah. Aerogeli nastanejo s tvorbo gelov, v katerih se tekoča faza odstrani in nadomesti s plinasto. Perspektivni nosilci aktivnih učinkovin so zaradi svoje visokoporozne strukture, nizke gostote in velike specifične površine. V sklopu eksperimentalnega dela smo najprej s sol-gel sintezo in superkritičnim sušenjem sintetizirali aerogele. Zaradi biokompatibilnosti, biorazgradljivosti in cenovne dostopnosti smo kot izhodiščne materiale izbrali hitozan in alginat. Pridobljene hitozanske in alginatne aerogele ter njune kompozite v različnih koncentracijah smo karakterizirali s plinsko adsorpcijo, termično analizo z DSC/TGA, določanjem deleža nabrekanja in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Karakterizacija je služila za izbor aerogelov z najboljšimi lastnostmi za impregnacijo z aktivnimi učinkovinami. Kot aktivni učinkovini smo izbrali fenofibrat in esomeprazol, ki sta slabo topna v vodnih medijih in je zato njuna absorpcija v telesu otežena. Fenofibrat se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije, esomeprazol pa za zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Aktivni učinkovini smo v aerogele vezali z dvema različnima postopkoma impregnacije, s superkritično impregnacijo (SCI) in z difuzijo iz topila med sol-gel sintezo (DIF). Uspešnost vezave aktivnih učinkovin v aerogele smo izračunali preko merjenja absorbanc z UV-Vis spektrometrom. Nazadnje smo testirali sproščanje aktivnih učinkovin iz aerogelov v simuliranih tekočinah prebavnega trakta. Rezultati so pokazali uspešno vezavo aktivnih učinkovin v aerogele. Tako pri impregnaciji fenofibrata kot tudi esomeprazola v aerogele smo v primerjavi s čistimi učinkovinami dosegli izboljšano oz. bolj kontrolirano sproščanje.
Keywords: aerogeli, polisaharidi, prevleke, aktivne učinkovine, impregnacija, sproščanje
Published: 25.11.2020; Views: 172; Downloads: 53
.pdf Full text (3,65 MB)

3.
Analiza kemijskega prostora, ki ga zavzemajo protibakterijske učinkovine
Staša Velcl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Protibakterijske učinkovine so ena najbolj zastopanih skupin zdravil in predstavljajo enega večjih kliničnih uspehov v moderni medicini. Kljub temu se je zaradi široke in nepravilne klinične prakse pojavlja odpornost na vse skupine protibakterijskih učinkovin. Zaradi tega je ključnega pomena raziskovanje novih protibakterijskih učinkovin, njihovih lastnosti in mehanizmov delovanja. V diplomski nalogi smo s pomočjo molekulskih deskriptorjev opisali kemijski prostor tako protibakterijskih in ostalih učinkovin kot tudi učinkovin, ki delujejo na G+ oz. G- organizme. Problema protibakterijskega prostora smo se lotili z izvedbo bioinformacijske analize spojin s protibakterijskim delovanjem, ki so dosegljive v ChEMBL ter Drugbank bazi podatkov. S programom KNIME smo izračunali vrednosti molekulskih deskriptorjev, ki predstavljajo fizikalno-kemijske lastnosti spojin in jih med seboj primerjali z vrednostmi učinkovin z drugimi terapevtskimi indikacijami. Ugotovili smo, da se kemijski prostor protibakterijskih učinkovin razlikuje od kemijskega prostora drugih učinkovin v večini analiziranih deskriptorjev, prav tako se razlikuje kemijski prostor spojin z delovanjem na G+ organizme od tistega, ki delujejo na G-. Poleg tega smo identificirali točke podobnosti med prostori. Rezultati analize nam lahko pomagajo pri načrtovanju filtrov za načrtovanje novih knjižnic spojin, ki jih uporabljamo za virtualno rešetanje in načrtovanje novih protibakterijskih spojin.
Keywords: bakterijska rezistenca, protibakterijske učinkovine, molekulski deskriptorji, antibiotiki, kemijski prostor, virtualno rešetanje
Published: 08.10.2020; Views: 145; Downloads: 37
.pdf Full text (5,42 MB)

4.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Keywords: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Published: 18.09.2020; Views: 210; Downloads: 27
.pdf Full text (602,28 KB)

5.
NiCu nanodelci v matrici silike z vgrajeno zdravilno učinkovino za potencialno zdravljenje kožnega raka
Sara Kramberger, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena sinteza supermagnetnih nanodelcev Ni67,5Cu32,5 v matrici silike s pomočjo sol-gel metode. Nanodelcem s pomočjo silikatne prevleke zagotovimo netoksičnost in biokompatibilnost hkrati pa nam omogoča mesto, kjer vgradimo zdravilno učinkovino. S pomočjo nanodelcev želimo doseči dvojno terapijo, in sicer preko kombinacije magnetne hipertermije, ki jo omogočajo delci sami, hkrati pa bi lahko s pomočjo magnetnega polja delce tudi usmerjali na tarčno mesto, kjer bi lahko prišlo do nadzorovanega sproščanja vgrajene zdravilne učinkovine (ZU). V ta namen smo v sintetizirane nanodelce vgradili modelne, paracetamol in protitumorsko učinkovino, paracetamol. Iz rezultatov in vitro študije, ki je temeljila na sproščanju ZU s pomočjo UV/VIS spektrometra lahko potrdimo uspešno vgradnjo ZU. V testiranju biokompatibilnosti s humanimi kožnimi celicami pa lahko podpremo literaturo, ki navaja da nanodelci s protitomursko učinkovino uspešno »pobijajo« celice bazalno-celičnega karcinoma. Sintetizirane magnetne nanodelce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), termogravimetrične analize (TGA), transimisijske elektronske mikroskopije (TEM), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) ter določali profil sproščanja vgrajenih zdravilnih učinkovin.
Keywords: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, kožni rak, sproščanje zdravilne učinkovine
Published: 06.06.2019; Views: 586; Downloads: 54
.pdf Full text (2,06 MB)

6.
Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krvi
Jana Bremec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Keywords: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Published: 17.05.2018; Views: 602; Downloads: 68
.pdf Full text (2,10 MB)

7.
Razvoj novih bioaktivnih prevlek z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na NiCu nanodelcih
Ana Bratuša, 2017, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo s pomočjo sol-gel metode sintetizirali superparamagnetne NiCu nanodelce v matrici silike s sestavo Ni67,5Cu32,5. Po sintezi smo nastale oksidne nanodelce homogenizirali in reducirali do nastanka zlitine NiCu v cevni peči v atmosferi Ar/H2 pri temperaturi 850 °C in času 6 h. Glavni namen magistrskega dela je bila združitev dveh terapevtskih pristopov, to sta magnetna hipertermija in farmakoterapevtsko zdravljenje. V ta namen smo po uspešni sintezi v pore sintetiziranih NiCu nanodelcev v matrici silike vgradili dve zdravilni učinkovini (ZU), benzokain in ketoprofen, ki sta oba znani učinkovini za lajšanje bolečine. Prvi spada med lokalne anestetike (LA), medtem ko drugi spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravilnih učinkovin (NSAID). Učinkovitost sproščanja obeh uspešno vgrajenih ZU smo ovrednotili s pomočjo in vitro testiranja sproščanja in merjenja absorbance z UV/Vis spektrofotometrom. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma delež sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane NiCu nanodelce smo pred in po vgradnji zdravilnih učinkovin okarakterizirali in analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM), termogravimetrične analize (TGA) in magnetnih meritev. S pomočjo modificirane termogravimetrične aparature s permanentnim magnetom smo določili Curiejevo temperaturo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Z BET meritvami smo izmerili specifično površino oz. volumen por pred in po vgradnji ZU ter po primerjavi rezultatov ponovno potrdili uspešnost vgradnje obeh zdravilnih učinkovin v pore NiCu nanodelcev v matrici silike.
Keywords: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, Curiejeva temperatura, sproščanje zdravilne učinkovine, magnetna hipertermija
Published: 18.09.2017; Views: 858; Downloads: 116
.pdf Full text (3,03 MB)

8.
Računalniške simulacije interakcije sub- in superkritičnih fluidov z resveratrolom
Sašo Bjelić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ekstrakcijski postopki so že od nekdaj prisotni v živilski industriji, saj postopek ekstrakcije omogoča relativno hitro in lahko izolacijo komponent, ki imajo pozitiven vpliv in učinke na naš organizem. Danes dobivajo vedno večjo težo prehranska dopolnila, ki koristijo našemu zdravju in zavirajo razvoj bolezni. Zato smo si izbrali zanimivo in atraktivno naravno spojino resveratrol. S pomočjo Soxhletove ekstrakcije in ekstrakcije s hladnim topilom, ki smo ju izvajali z različnimi organskimi topili in superkritičnimi fluidi, smo pridobili ekstrakte iz različnih materialov, ki vsebujejo resveratrol. Pri tem smo tudi spremljali in ugotavljali, kako izbira topila vplivata na kvaliteto ekstrakta in na izkoristek. Izvedli smo še ekstrakcijo s superkritičnim CO2, kjer smo kot kotopilo uporabili etanol. Na koncu je sledila analiza pridobljenih vzorcev s spektrofotometrijo, kjer smo določali vsebnost totalnih fenolov, proanticianidinov in antioksidativno aktivnost, ki smo jo izražali kot odstotek inhibicije.
Keywords: izolacija, aktivne učinkovine, antioksidanti, superkritični fluidi, medmolekulske interakcije, analiza.
Published: 14.09.2017; Views: 467; Downloads: 107
.pdf Full text (5,48 MB)

9.
PRIPRAVA BIOKOMPATIBILNIH NANODELCEV ZA UPORABO V MEDICINI
Nina Osenjak, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati superparamagnetne nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 v matrici silike z ozko porazdelitvijo velikosti s pomočjo sol-gel metode. Za dodatno homogenizacijo in redukcijo oksidov smo sintetiziran vzorec znane sestave segrevali v cevni peči pri temperaturi 850 °C in času 12 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Nanodelci imajo zadovoljivo Curiejevo temperaturo, ki je primerna za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. Želeli smo združiti dva terapevtska pristopa, in sicer magnetno hipertermijo in farmakoterapevtsko zdravljenje. Glavni cilj je bil sintetizirane nanodelce napolniti z zdravilnimi učinkovinami (ZU). ZU (paracetamol, bupivakain hidroklorid in pentoksifilin) smo uspešno vgradili v pore nanodelcev v matrici silike. S pomočjo UV/Vis spektrofotometra smo spremljali sproščanje ZU iz superparamagnetnih nanodelcev. Vsak vzorec smo sproščali v vsaj dveh paralelkah po 180 minut. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma deleže sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), termogravimetrične analize (TGA/SDTA), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) in magnetnih meritev. Površino, volumen in velikost por smo določili z BET analizo. Curiejevo temperaturo smo določili s pomočjo termogravimetrične aparature (TGA/SDTA), ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. Superparamagnetni nanodelci so uporabni na področju magnetne hipertermije, kot tudi na področju aktivnega farmakoterapevtskega zdravljenja.
Keywords: CuNi nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, sproščanje zdravilne učinkovine, Curiejeva temperatura.
Published: 01.12.2015; Views: 1001; Downloads: 180
.pdf Full text (8,89 MB)

10.
DOLOČEVANJE PORAZDELITVE VELIKOSTI DELCEV FARMACEVTSKE UČINKOVINE MOMETASON FUROAT V SUSPENZIJI, S POMOČJO OPTIČNE MIKROSKOPIJE
Daša Šivec, 2014, master's thesis

Abstract: Farmacevtska industrija za določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine pozna veliko metod, ki se med seboj razlikujejo po principu določevanja in s tem tudi po dobljenih rezultatih. V zadnjem času je razvoj na tem področju zelo napredoval, tako da lahko danes hitro in rutinsko določimo vse vrste velikosti trdnih delcev, tako v suspenziji (npr. nosnih pršilih), kot delce v praškastih materialih. V magistrskem delu je prikazano določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine s pomočjo optičnega mikroskopa in potrditev le-teh s pomočjo ramanske mikroskopije. Pri prvi tehniki smo uporabljali optični mikroskop s kamero in primerno programsko opremo za analizo slike. Programska oprema nam je omogočila ročno izbiro analiziranih delcev tako, da smo delce učinkovine sami izbrali. S to metodo smo dobili velikost delcev. Druga tehnika – ramanska mikroskopija, nam je s pomočjo ramanskega mikroskopa Renishaw inVia in ustrezne programske opreme potrdila pravilno izbiro določevanih delcev na podlagi ramanskega spektra. Za farmacevtsko učinkovino smo izbrali mometazon furoat, ki smo jo primerjali še z dvema farmacevtskima učinkovinama budezonid in flutikazon furoat v nosnem pršilu. Omenjene farmacevtske učinkovine v nosnem pršilu služijo pri odpravljanju simptomov alergijskega rinitisa. Poleg učinkovine pa nosna pršila vsebujejo tudi avicelno fazo (RC-591), ki deluje kot pomožna snov in vpliva na viskoznost vzorcev. Avicelna faza (RC-591) nas pri sami določitvi velikosti delcev ni zanimala. V magistrskem delu smo primerjali vse tri farmacevtske izdelke med seboj, tako generične kot referenčne. Rezultati kažejo, da smo z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia potrdili izbiro pravih delcev učinkovine mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata v nosnem pršilu in ne delcev avicela RC-591. Iz analize velikosti delcev opazimo, da ni razlike med generičnimi in referenčnimi vzorci in da imajo vse analizirane nosne suspenzije enako velike delce učinkovine. Velikost delcev učinkovine mometazon furoat in flutikazon furoat je 9 µm, delci budezonida pa so nekoliko večji, 10 µm. Z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia je potrjena hipoteza, da se avicel RC-591 lahko optično loči od mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata.
Keywords: učinkovine (mometazon furoat, budezonid, flutikazon furoat) nosnih pršil, optična mikroskopija, ramanska mikroskopija, velikost delcev, ramanski spekter
Published: 30.01.2015; Views: 1649; Downloads: 77
.pdf Full text (3,41 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica