| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko delo
Ines Mohorko, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke. V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu. V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Keywords: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 197; Downloads: 36
.pdf Full text (1,66 MB)

2.
Ergogeni učinek glasbe ob športno-rekreativni dejavnosti : magistrsko delo
Eva Hrastar, 2022, master's thesis

Abstract: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti in raziskati, kako glasba vpliva na ljudi, predvsem z vidika športno-rekreativne dejavnosti posameznika. V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili vpliv glasbe na človeka in kako se človek nanjo odzove. Analizirali smo raziskave s področja povezovanja glasbe in športa, pri čemer smo več pozornosti posvetili optimalnemu tempu glasbene spremljave in ergogenemu učinku glasbe. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli pilotno študijo, v katero je bilo vključenih 11 kandidatov moškega spola, starih med 21 in 29 let, ter opravili eksperiment, s katerim smo ugotavljali spremembe v srčnem utripu posameznikov, ki so tekli na 3 km ob glasbi (kandidati eksperimentalne skupine) in brez nje (kandidati kontrolne skupine) ter morebitne razlike med njimi. Dokazovanje fiziološke spremembe, torej v našem primeru bitje srca ob in brez glasbene podlage, smo zavrgli, ker do izmerjenih sprememb ni prišlo. Opazovali in izmerili smo tudi, kako sta obe skupini zaznavali telesni napor in ali je lahko glasbena spremljava ob športno-rekreativni dejavnosti zmanjšala zaznavo le-tega. V tem primeru govorimo o ergogenem učinku, ki ga statistično nismo dokazali, pa vendar smo pri posameznikih eksperimentalne skupine (torej tiste, ki so poslušali glasbo) na koncu raziskave zaznali manj utrujenosti in boljše končne rezultate vzdržljivosti telesa.
Keywords: ergogeni učinek glasbe, glasba in športno-rekreativna dejavnost, odziv človeka na poslušanje glasbe, glasbeni tempo in srčni utrip
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 530; Downloads: 75
.pdf Full text (2,73 MB)

3.
Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko-časovno sklepanje
Katarina Habe, 2006, original scientific article

Abstract: Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje smo preučevali z Mozartovim učinkom, vplivom Mozartove sonate K.448 na prostorsko-časovno sklepanje. Namen raziskave je bil preučiti vpliv poslušanja Mozartove sonate na reševanje nalog prostorsko-časovnega sklepanja na vzorcu 315 študentov. Na osnovi tega eksperimenta sta bili izbrani dve skupini oseb: skupina dviga, pri kateri je bilo reševanje nalog takoj po poslušanju Mozartove sonate boljše (N = 30), in skupina stagnacije, pri kateri se dosežek ni spremenil (N = 30). Pri obeh skupinah so bile preverjene razlike v intelektualnih, osebnostnih in čustvenih značilnostih ter razlike v učnih stilih. Na izbranem vzorcu smo potrdili Mozartov učinek pri reševanju testa prostorsko-časovnega sklepanja. Ugotovili smo, da učinek ni odvisen od spola, predhodne glasbene izobrazbe in študijske smeri. Prav tako nanj ne vplivajo osebnostne in čustvene značilnosti. Pokazalo pa se je, da nanj vpliva splošni faktor inteligentnosti, in sicer je Mozartov učinek bolj izrazit pri posameznikih z nižjim IQ kot pri tistih z višjim IQ. Med skupino dviga in skupino stagnacije so bile pomembne razlike v avditivnem in vizualnem zaznavnem stilu, pri čemer je bil v skupini dviga bolj izražen avditivni stil, v skupini stagnacije pa vizualni. Pokazalo se je tudi, da je v skupini dviga bolj prisoten celosten način predelovanja informacij, v skupini stagnancije pa analitičen način. Naša raziskava je torej potrdila, da ima Mozartova glasba pozitiven vpliv na kognitivno funkcioniranje, vendar je le-ta odvisen od intelektualnih značilnosti, zaznavnega stila in od načina predelovanja informacij.
Keywords: Mozartov učinek, kognitivne sposobnosti, klasična glasba, sklepanje, psihologija glasbe
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2176; Downloads: 109
URL Link to full text

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica