1. Povezovanje naravoslovnih in tehničnih vsebin z izkustvenim učenjem v naravi: vzorčni model za izvedbo aktivnosti znotraj različnih gozdnih okolij : magistrsko deloDan Simenčič, 2025, master's thesis Abstract: Osrednja naloga magistrskega dela je bila raziskati pomen naravoslovnega in tehničnega izobraževanja v naravnem (gozdnem) okolju, s poudarkom na izkustvenem učenju in praktičnih aktivnostih. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so predstavljeni vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter tudi pomembnost in vpliv učenja v naravi, vloga staršev in primeri dobrih praks. Velika pozornost se namenja učnim pristopom, kot so raziskovalno učenje, taborništvo, gozdna pedagogika in pustolovsko učenje, ki koristijo pri poučevanju v naravnih okoljih. Omenjen je tudi pomen gozda v izobraževanju.
Praktični del zavzema sklop nalog in opis treh aktivnosti (vezanje vozlov, izdelava gozdnega kolesa in gradnja bivaka), ki so bile izvedene na dveh osnovnih šolah v različnih naravnih okoljih. Enkrat v mestnem parku, drugič pa v klasičnem slovenskem gozdu. Aktivnosti so bile zasnovane s pomočjo učne priprave in predstavljene s pomočjo priročnika. Rezultati so potrdili večjo stopnjo motivacije, zanimanja, ustvarjalnosti in sodelovanja učencev pri izvedbi. Prav tako se je uresničilo, da je narava ponudila prostor, ki ponuja bogate možnosti za celostni in trajnostni razvoj vseh učencev.
Keywords: naravoslovje in tehnika, naravno okolje, učenje v naravi, izkustveno učenje, praktične aktivnosti
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 27
 Full text (10,38 MB) |
2. Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije : magistrsko deloAnne-Marie Gregorec, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema štiri sklope, in sicer pedagoško-didaktični sklop, šola v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter geografski sklop. V empiričnem delu smo analizirali cilje in intervjuje posameznih vključenih domov. Predstavili smo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo standardiziranega intervjuja. Raziskava je bila narejena na vzorcu štirih učiteljic iz CŠOD OE Murska Sobota, CŠOD OE Planinka, CŠOD OE Gorenje in CŠOD OE Štrk. Vsi domovi na področju severovzhodne Slovenije niso želeli sodelovati. Z raziskavo smo dobili vpogled, kaj posamezni domovi v severovzhodnem delu Slovenije ponujajo učencem 5. razreda na naravoslovnem področju in kakšna je zastopanost le-teh vsebin. Pri tem smo navedli nekaj sugestivnih nasvetov za ustvarjanje še kvalitetnejšega naravoslovnega pouka v CŠOD-jih, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotovili smo, da je zastopanost naravoslovnih vsebin v vključenih domovih precejšnja. Ponujajo naravoslovne vsebine, ki stremijo k izkustvenemu učenju in se izvajajo zunaj učilnice. Ugotovili smo, da sta pouk zunaj učilnice in povezovanje teorije s prakso pomembna tudi intervjuvanim učiteljicam, seveda pa še obstajajo možnosti za izboljšavo in posodobitve CŠOD-jev, nekaj smo jih tudi navedli.
Keywords: šola v naravi, CŠOD, naravoslovne vsebine, izkustveno učenje, osnovna šola
Published in DKUM: 13.06.2024; Views: 137; Downloads: 39
Full text (2,68 MB) |
3. Načrtovanje in izpeljava Ferdovega naravoslovnega učnega potepa skozi Vojnik : magistrsko deloMaja Štadler, 2021, master's thesis Abstract: V sklopu teoretičnega dela naše magistrske naloge smo spoznali, da ima konstruktivni pristop poučevanja mnogo več prednosti na učenje učencev kot tipično tradicionalni pouk. Zato smo se v okviru praktičnega dela želeli prepričati, ali ima učenje v naravi zares več pozitivnih učinkov na pridobivanje novega znanja kot učenje v učilnici. Zanimalo pa nas je tudi, če ima pri vsem tem spol posebno vlogo.
Raziskavo smo izvedli na četrtošolcih, ki smo jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Prva je svoje novo znanje pridobivala v učilnici, z eksperimentalno skupino pa smo se odpravili na učni potep, ki smo ga za njih načrtovali in pripravili. Za pot sta značilni dve stvari: prva posebnost je ta, da pot ni zgolj naravoslovno usmerjena, druga pa je avatar Ferdo, ki poleg usmerjanja in vodenja učencev skozi pot opisuje tudi zgodovino.
Rezultati raziskave so pokazali, da med skupinama sicer ni bilo statistične razlike v količini novo osvojenega znanja, čeprav se pri podrobnejši analizi kažejo minimalne razlike v prid eksperimentalni skupini. Te so se pokazale v višjem številu minimalno in maksimalno osvojenih točk na finalnem testu ter v sami motivaciji učencev pri izpeljavi učnega potepa. V količini osvojenega znanja vezanega na spol pa rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik.
Keywords: učna pot, učenje v naravi, naravoslovje, tradicionalni in konstruktivistični pouk, Vojnik
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 745; Downloads: 86
Full text (6,70 MB) |
4. Učilnica v naravi pri osnovni šoli FramSaša Radinović, 2020, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Keywords: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Published in DKUM: 05.03.2020; Views: 1871; Downloads: 253
Full text (4,11 MB) |
5. Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole MariborManja Kancler, 2019, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Keywords: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1171; Downloads: 85
Full text (2,10 MB) |
6. Programi jahanja v šoli v naraviNastja Sep, 2019, master's thesis Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil predstaviti program jahanja v šoli v naravi, sodelovanje otrok s konji ter različne vsebine v sklopu posameznega programa. V teoretičnem delu smo predstavili najpomembnejša sklopa jahanje in šolo v naravi, ki sta nam služila kot uvod v praktični del. V praktičnem delu smo realizirali glavni namen magistrskega dela. Podrobneje smo predstavili program jahanja v šoli v naravi ter sodelovanje otrok s konji. Program je bil opisan po korakih, znotraj katerih so podrobneje opisane dejavnosti jahanja za vsak dan posebej. Izveden je bil dvodnevni program jahanja, ki je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon. V empiričnem delu je bil osnovni namen dobiti povratne informacije o izvedbi programa jahanja od učencev. Informacije smo dobili s kratko anketo z vprašanji odprtega tipa. Ugotovili smo, da so bili učenci s programom jahanja zelo zadovoljni. Zapomnili so si veliko zanimivosti o konjih, usvojili so jahalne osnove, naučili so se pravilnega pristopa h konju. Podrobneje so opisali naloge, ki so jih izvajali s konji, ter našteli ugotovitve, ki so jim ostale najbolj v spominu. Pri programu jahanja v večini ne bi ničesar spremenili. Program je učencem ponudil raznolike naloge, delo s konji pa jim je vzbudilo še večjo motivacijo pri opravljanju z njimi.
Keywords: jahanje, programi jahanja, šola v naravi, učenje jahanja otrok, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1162; Downloads: 152
Full text (3,88 MB) |
7. Šolski vrtovi v PomurjuPatricija Utroša, 2018, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Keywords: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1323; Downloads: 159
Full text (2,18 MB) |
8. GEOGRAFSKA UČNA POT RAČA V 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEMojca Boštaj, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi strokovne geografske literature proučili izbrane geografske značilnosti občine Moravče s poudarkom na naselju Krašce. Opredelili smo pomen pouka v naravi pri proučevanju domače pokrajine z izkustvenim učenjem. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela.
Na učni poti učenci pri neposrednem stiku z naravo z izkustvenim učenjem pridobivajo novo in utrjujejo že usvojeno znanje. Na osnovi terenskega raziskovanja smo oblikovali geografsko učno pot Rača. Za učence petega razreda devetletne osnovne šole smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja ter predstavili možne dejavnosti na terenu.
Geografska učna pot Rača je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela in za podrobnejšo seznanitev z značilnostmi posameznega opazovalnega mesta, ki jih učitelj posreduje učencem. Priročnik za učitelje je sestavljen iz vodnika po posameznih opazovalnih točkah, kjer so za vsako opazovalno mesto napisane specifične geografske in druge informacije. Pri vsakem opazovalnem mestu so zapisane vsebine, operativni cilji, učne metode, pripomočki, priporočena literatura ter dejavnosti, ki jih učenci izvajajo. Oblikovali smo tudi primere učnih listov za učence ter njihove rešitve, s pomočjo katerih učenci pridobivajo novo znanje in poglabljajo ter utrjujejo že znano učno snov.
Keywords: naselje Krašce, pouk v naravi, izkustveno učenje, geografska učna pot, terensko delo, peti razred devetletne osnovne šole
Published in DKUM: 20.05.2016; Views: 2015; Downloads: 275
Full text (3,81 MB) |
9. PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ V POLETNI ŠOLI V NARAVI Z NEPOSREDNO IZKUŠNJOPatricija Dobrun, 2015, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je bil prikazati pomen izkustvenega učenja v šoli v naravi in uporabnost na ta način pridobljenega znanja, ki ga učenci pridobivajo s postopki zaznavanja, doživljanja, spoznavanja in vrednotenja.
Prikazano je, da učenci, ki so se udeležili šole v naravi in so morsko obalo spoznavali izkustveno v obliki več čutnega učenja, bolje razumejo pojave, prepoznavajo probleme in jih uspešneje rešujejo, kot pa učenci, ki šole v naravi niso obiskovali in so učno vsebino spoznavali frontalno in v učilnici.
Za splošno obravnavo teme morje je možno uporabiti več metod dela − od verbalno-tekstualnih do izkustvenega in sodelovalnega učenja. V diplomskem delu je izpostavljeno predvsem izkustveno učenje.
Predstavljene so nekatere oblike dela: projektno učno delo, raziskovalno delo, problemski pouk, terensko delo, ekskurzija in konstruktivistični pristop k učenju.
Avtorica se je osredotočila predvsem na ugotavljanje razlik v naravoslovnem znanju pred in po vzgojno-izobraževalnem delu.
Na koncu so prikazani in analizirani anketni vprašalniki, iz katerih je razvidno, da neposredna izkušnja v šoli v naravi ugodno vpliva na pridobivanje naravoslovnih znanj.
Keywords: šola v naravi, naravno okolje, vseživljenjsko učenje, izkustveno učenje, naravoslovna znanja
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 1440; Downloads: 158
Full text (2,42 MB) |
