Search the digital library catalog

Abstract: Raziskava izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti med učenci razredne stopnje ter potrebo po usposabljanju učiteljev za učinkovito integracijo digitalnih tehnologij v izobraževalni proces v obliki izbranih načinov in metod dela pri pouku, ki razvijajo vsa potrebna znanja in spretnosti, ki opredeljujejo digitalno pismenega posameznika. Predstavljena je metoda recipročnega učenja s spleta, ki učitelju daje osnovo za razvijanje spretnosti digitalne pismenosti pri učencih in je učinkovita tudi na razredni stopnji šolanja. Zastavljeno je bilo izobraževanje za učitelje razredne stopnje, ki do sedaj še ni bilo sistematično opazovano in spremljano, a bi ugotovitve v obliki implikacij pomembno izboljšale izid izobraževanja ter s tem tudi rezultate prenosa znanja z učitelja na učenca. V okviru kvalitativne raziskave je bilo za uporabo omenjene metode v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023 usposobljenih ter sistematično spremljanih 117 študentov študijskega programa Razredni pouk, s katerimi je bil po izvedbi usposabljanja izveden nestrukturirani intervju. Odgovori vprašanih kažejo, da je v raziskavi predstavljen pristop učinkovit tako pri spodbujanju spretnosti digitalne pismenosti učiteljev, torej med udeleženci izobraževanja samimi, kot tudi pri usposabljanju sodelujočih za poučevanje spretnosti digitalne pismenosti. Rezultati kažejo pomen praktičnega usposabljanja, ki učiteljem omogoča neposredno aplikacijo teoretičnega znanja v prakso ter izpostavlja vlogo samorefleksije in mentorstva kot ključnih komponent v procesu profesionalnega razvoja. Predlagamo nadaljnje raziskave za identifikacijo in optimizacijo izobraževalnih strategij, ki bi bile najučinkovitejše pri razvoju digitalne pismenosti, s ciljem pripraviti učence na uspešno delovanje v digitalnem okolju, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju kompleksnosti poučevanja in učenja digitalne pismenosti ter nakazujemo potrebo po celostnem pristopu k usposabljanju učiteljev na tem področju.This research underscores the importance of developing digital literacy among primary-level students and the need for training educators to effectively integrate digital technologies into the educational process. It highlights selected modes and methods that foster the knowledge and skills essential for a digitally literate individual. The study introduces a method of reciprocal web-based learning, which provides a foundation for educators to develop digital literacy skills in students and has proven effective at the primary education level. The research proposes an educational program for primary-level teachers, which has not yet been systematically observed and monitored. The findings suggest that this program could significantly enhance educational outcomes and knowledge transfer from teacher to student. In this qualitative study, 117 students from the Elementary Education program were trained and systematically monitored during the academic years 2021/2022 and 2022/2023, followed by unstructured interviews post-training. Survey responses indicate that the approach presented is effective in promoting digital literacy skills among educators and in preparing them to teach these skills to their students. The results emphasize the value of practical training that allows educators to apply theoretical knowledge in practice and highlight the importance of self-reflection and mentorship as key components of professional development. The study recommends further research to identify and optimize the most effective educational strategies for developing digital literacy. This research aims to prepare students for successful engagement in a digital environment and contributes to a deeper understanding of the complexities of teaching and learning digital literacy. It also indicates the need for a comprehensive approach to teacher training in this area.
Keywords: branje na spletu, digitalna pismenost, metoda recipročnega učenja s spleta, učenje na spletu, usposabljanje učiteljev
Published in DKUM: 16.12.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (292,12 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Keywords: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 451; Downloads: 75
Full text (1,16 MB)

Abstract: Poznavanje in raba različnih učnih metod in tehnik pri učenju nam omogočajo boljše, hitrejše in zabavnejše pomnjenje učne vsebine. Prav tako s spoznavanjem načinov učenja, ki nam ustrezajo in z znanjem po njihovi uporabi pri učenju, svoje učenje obogatimo, smo bolj organizirani, znamo učenje načrtovati, ostajamo motivirani in nadgrajujemo svoje predhodne izkušnje v različnih okoliščinah v življenju. V nalogi obravnavamo različne metode in tehnike učenja, s poudarkom na Freestyle učenju, pri katerem učenci spoznavajo metode in tehnike učenja, ki razvijajo kompetenco učenja učenja. Raziskava temelji na študiji primera. Rezultati so pokazali, da je učenka v zgodnjem obravnavanju za učne težave po učnih urah Freestyle učenja usvojila njej ustrezne metode in tehnike učenja, ki so ji pomagale k izboljšanju pristopa do učenja in napredka pri učenju ter ocenah pri posameznih šolskih predmetih. Ugotavljamo, da je uporaba različnih metod in tehnik učenja v sklopu Freestyle učenja koristna, saj učenci potrebujejo usmeritve kateri načini učenja so zanje primerni ter tako razvijajo potencial za samostojno učenje in boljši učni uspeh.
Keywords: dejavniki učenja, motivacija pri učenju, učenje učenja, strategije učenja, Freestyle učenje
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 621; Downloads: 112
Full text (3,12 MB)

Abstract: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Keywords: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Published in DKUM: 12.03.2021; Views: 902; Downloads: 44
Link to file

Abstract: Magistrsko delo obravnava motivacijo, učenje in neformalne oblike učenja. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšna je povezanost med motivacijo za učenje angleščine pri pouku, znanjem angleščine in neformalnimi oblikami učenja angleščine na vzorcu slovenskih osnovnošolcev. V raziskavi je sodelovalo 145 učencev (62,8 % deklet) sedmega in osmega razreda s treh osnovnih šol v jugovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo preverili učenčeve zaključne ocene pri predmetu angleščina kot tuji jezik v šol. l. 2016/17, učenčevo samooceno na področju angleščine, pogostost neformalnega učenja angleščine in motivacijo za učenje angleščine pri pouku. Z raziskavo smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolcev obstajajo statistično pomembne povezave med motivacijo za učenje angleščine pri pouku, znanjem angleščine in neformalnimi oblikami učenja angleščine. Ugotovitve raziskave imajo uporabno vrednost predvsem za področje poučevanja angleščine, ki jo na nekaterih osnovnih šolah izvajajo kot obvezen predmet že od prvega razreda osnovne šole. Angleščina ima status globalnega jezika in smo ji v vsakdanjem življenju pogosto izpostavljeni. Pridobljene raziskovalne ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v pomoč pri razumevanju učenčevih zunajšolskih dejavnosti, ki potekajo v angleščini in se povezujejo z znanjem ter motivacijo pri angleščini. Razumevanje teh povezav lahko pripomore k ustreznemu oblikovanju pouka angleščine.
Keywords: angleščina, motivacija, učenje, neformalne oblike učenja, znanje
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1530; Downloads: 318
Full text (966,84 KB)