Search the digital library catalog

Abstract: Poučevanje zunaj učilnice velja za bolj zahtevno, vendar zelo učinkovito. Učenci preko konkretnih izkušenj pridobijo trajnejše in bolj praktično znanje. Kljub temu pa takšen način poučevanja od učitelja, da se aktivnosti optimalno prilagodijo potrebam učencev, zahteva veliko več načrtovanja in organizacije. S pomočjo učnih poti lahko na različne načine pristopamo k raziskovanju tematik, zastavljenih v učnih načrtih. Magistrska naloga z naslovom Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj dopolnjujeta. Teoretični del magistrske naloge opisuje predmet spoznavanje okolja, ki se poučuje od 1. do 3. razreda, in predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo tudi izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učno pot ter opisali zgodovinski, biološki in kulturni sklop čebelarstva. V praktičnem delu smo načrtovali učno pot s čebelarsko vsebino. Oblikovali smo priprave za razredno stopnjo, in sicer tako za predmet spoznavanje okolja kot tudi predmet družba. Aktivnosti in naloge, ki smo jih vključili v priprave, so zasnovane s čebelarsko vsebino. S pomočjo načrtovanih dejavnosti smo učencem omogočili, da ti pridobijo konkretne izkušnje in neposredno spoznavanje narave in družbe.
Keywords: učna pot, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, čebelarstvo, Osnovna šola Frana Roša
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (4,36 MB)

Abstract: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. 
Keywords: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 295; Downloads: 83
Full text (15,98 MB)

Abstract: Bolj kot kdaj koli v preteklosti je pomembno, da so učenci pri pouku aktivni. Pri izkustvenem učenju so uspešnejši, pridobljeno znanje je trajnejše in neposredno povezano z življenjem. Učenje v šolski učilnici naj čim večkrat zamenja učenje v avtentičnem učnem okolju, s katerim bodo učeči poleg lažjega usvajanja učne snovi krepili tudi socialne kompetence ter medvrstniške odnose. V teoretičnem delu zaključne naloge smo opredelili predmet družba, iskali zakonitosti aktivnega pouka, prednosti in slabosti učenja izven učilnice, pozitivne učne rezultate, ki jih prinaša izkustveno učenje, pa predstavili v praktičnem delu naloge, ko smo se z učenci 4. razredov odpravili na učni sprehod izven učilnice po sledeh Rimljanov na Ptuju. Možnosti za pripravo in izvedbo pouka, ki ga ponuja katerokoli avtentično učno okolje, so neomejene. Najsi gre za naravno ali pa za družbeno okolje, je to prostor, kjer se učenci naučijo bistveno več kot med šolskimi zidovi. Motivacija pri učenju je v primerjavi z motivacijo v šoli znatno večja, pridobljeno znanje je trajnejše in veliko bolj povezano z vsakdanjim življenjem. Izkušnje, ki jih učeči pridobijo, so neprecenljive. V magistrski nalogi smo opredelili predmet družba in poiskali možnosti za medpredmetne povezave izbrane teme o rimskih ostalinah na Ptuju. Proučili smo zakonitosti izkustvenega učenja, aktivnega pouka ter učenja izven učilnice. V praktičnem delu smo izbrali vsebinski sklop Ljudje v prostoru in ljudje v času in pripravili gradivo za poučevanje kulturne dediščine v 4. razredu osnovne šole. Izbrali smo obdobje rimske zgodovine, osredotočili smo se na antične ostaline v mestu Ptuj. Pripravili smo učno uro uvodne motivacije, ki je vsebovala utrditev predznanja o Rimljanih in spoznavanje sledov Rimljanov na Ptuju. V okviru uvodne učne ure smo učence motivirali za naslednjo učno uro, ki je potekala izven učilnice – učni sprehod po sledeh rimske Petovione. Pripravili smo delovno knjižico z nalogami, ki so jo učenci izpolnjevali med učnim sprehodom po Ptuju. Učno vsebino in naloge smo oblikovali glede na učne cilje predmeta družba, jih medpredmetno povezali tudi z ostalimi učnimi predmeti, upoštevali smo taksonomske stopnje, vsebino diferencirali in individualizirali, pozorni smo bili tudi na različne učne stile učencev, zato smo naloge oblikovali tako, da smo aktivno vključili vsa čutila. Reševanje nalog smo spremljali formativno, rešitve smo preverjali sproti. Učenci so med sprehodom imeli možnost izražati svoje mnenje, postavljati vprašanja o težje razumljivih temah ali o vsebini, kjer so svoje znanje želeli nadgraditi. Ugotovili smo, da je aktivni pouk izven učilnice v avtentičnem učnem okolju zaradi bogatih izkušenj, ki jih prinaša, za učence veliko bolj zanimiv. V tovrstnem učnem procesu so, v primerjavi s tradicionalnimi načini poučevanja, aktivnejši in zato veliko bolj motivirani, pridobljeno znanje je trajnejše, bolj uporabno in povezano z vsakdanjim življenjem.
Keywords: 4. razred, izkustveno učenje, učenje izven učilnice, kulturna dediščina, rimski Ptuj
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 773; Downloads: 151
Full text (8,61 MB)

Abstract: Magistrska naloga zajema teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu temo razdelimo na štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, psihološki skop, kulturno-geografski sklop ter naravoslovni sklop. Temo povežemo z izkustvenim učenjem in specifiko poučevanja izven učilnice, s cilji iz učnega načrta, osredotočimo na značilnosti srednjega otroštva, predstavimo občino Črna na Koroškem ter OŠ, razširjenost rastlin po območjih, predstavimo herbarij ter podrobneje predstavimo rastline, ki smo jih vključili v praktični del. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati stališča do izdelave in vključitve herbarija v pouk. Narejena je bila na manjšem vzorcu (n = 123), med 81 študenti in 42 učitelji razrednega pouka. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultati kažejo, da anketirani znanje o poznavanju rastlinskih vrst pri učencih ocenjujejo kot podpovprečno, medtem ko svoje znanje o tem ocenjujejo bolje. Med njimi ga učitelji ocenjujejo bolje kot študentje. Oboji so skladni v prepričanju, da je herbarij dobra metoda za realizacijo navedenih učnih ciljev, večinoma se strinjajo in močno strinjajo s trditvami, da je herbarij dobra metoda. Prav tako se večinoma strinjajo ali popolnoma strinjajo, da ima uporaba herbarija tudi druge pozitivne učinke (npr. izboljšanje motivacije, boljša zapomnitev ...). V praktičnem delu pa predstavimo model vpeljave herbarija v 4. razred OŠ.
Keywords: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, naravoslovje in tehnika, herbarij, 4. razred
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 854; Downloads: 117
Full text (5,31 MB)

Abstract: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja. Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja. Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Keywords: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Published in DKUM: 21.02.2022; Views: 945; Downloads: 108
Full text (6,45 MB)