| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI UČITELJA NADARJENIH UČENCEV
Matejka Kutoš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Osebnostne značilnosti učitelja nadarjenih učencev sem predstavila lastnosti učitelja, ki dela z nadarjenimi učenci. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsak dan v šoli. Učitelj ima pomembno vlogo in nalogo pri delu z nadarjenimi. Za učitelja je pomembno, da si pridobi ustrezna znanja, ki omogočijo doživljanje in razumevanje nadarjenih. Pomembno je, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, fleksibilen, dosleden, strokovno izobražen in pripravljen za delo z nadarjenimi. Pri delu z nadarjenimi učenci je potrebno tudi sodelovanje svetovalne službe na šoli in učiteljev, ki delajo z nadarjenimi učenci. Naloga svetovalnih delavcev in učiteljev je, da v otroku odkrijejo in spodbujajo nadarjenost. V empiričnem delu naloge sem predstavila lastnosti učitelja nadarjenih učencev, ki so jih navedli svetovalni delavci. Ocenjujejo, da je zelo pomembno, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, samozavesten, pošten in pravičen, komunikativen in inovativen. Na osnovi raziskave sem predstavila tudi sodelovanje svetovalnih delavcev in učiteljev nadarjenih učencev. Raziskava je pokazala, da svetovalni delavci in učitelji nadarjenih dobro in uspešno sodelujejo. Pri delu uporabljajo različne oblike sodelovanja. Največkrat sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju individualiziranih programov za nadarjene ter pri izvajanju obogatitvenih dejavnostih in delavnicah za nadarjene učence, ki potekajo na šoli.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: nadarjenost, nadarjeni učenec, šola, učitelj, svetovalni delavec
Published: 20.09.2012; Views: 2107; Downloads: 381
.pdf Full text (578,74 KB)

12.
ŠOLSKA KLIMA Z VIDIKA PRIMERJAVE UČITELJEVIH IN UČENČEVIH OCEN
Eva Sušec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Šolska klima je sestavljena iz različnih dejavnikov, na podlagi katerih lahko govorimo o dobri ali slabi šolski klimi. Bistvo dobre šolske klime so dobri medosebni odnosi in dobra komunikacija med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, na podlagi njihovega počutja v šoli in doživljanja šolskega ozračja pa je mogoče ugotoviti, kako dobro šola skrbi za dobro šolsko klimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so natančneje opisane značilnosti in dejavniki, ki prispevajo k pozitivni ali negativni šolski klimi. Poleg nenasilja in sodelovanja je opisana tudi šolska kultura, za katero sta bistveni organizacijska kultura in vrednote v šoli. Predstavljeni so tudi vprašalniki za merjenje razredne klime, s pomočjo katerih lahko izboljšamo razredno in posledično tudi šolsko klimo, saj nam omogočajo ugotavljanje obstoječe in želene razredne klime. Pri ustvarjanju šolske klime ima pomembno vlogo tudi učitelj, prav tako so pomembni tudi medosebni odnosi med učitelji in učenci in njihovo dobro razumevanje. Diplomsko delo vključuje tudi raziskovalni del, v katerem je bila narejena raziskava med učitelji in učenci srednjih šol na temo njihovega doživljanja šolske klime. Rezultati raziskave so podani v treh sklopih; rezultati učencev so analizirani na podlagi njihovega učnega uspeha, rezultati učiteljev pa na podlagi njihovega zadovoljstva na delovnem mestu. Temu sledi še primerjava rezultatov med učitelji in učenci. Rezultati raziskave so precej spodbudni in pozitivni.
Keywords: šolska klima, šolska kultura, učitelj, učenec, medosebni odnosi, nenasilje in sodelovanje
Published: 18.10.2012; Views: 2227; Downloads: 402
.pdf Full text (971,86 KB)

13.
PROJEKTNO DELO NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Jeraj, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Projektno delo na razredni stopnji osnovne šole v teoretičnem delu podrobno opisuje lastnosti projektnega dela, saj učiteljevo poznavanje le-teh bistveno vpliva na kakovost izvajanja projektnega dela in prispeva h kvalitativnim premikom v delu osnovne šole in celotnem življenju. Skozi učni proces je pomembno poudarjanje aktivne vloge učenca in njegovo lastno konstruiranje, izgrajevanje in odkrivanje znanja. S tem je spremenjena tudi vloga učitelja, ki preide iz zgolj posredovalca in prenašalca znanja na raziskovalca, ki s premišljenim in sistematičnim delom na predznanju in idejah učencev posveča pozornost njihovemu nepopolnemu razumevanju in napačnim predstavam (Rutar Ilc, 2003, str. 173-174). Vse to omogoča projektno delo, kjer sta učitelj in učenec v enakovrednem odnosu in s kooperativnim delom oblikujeta ter usvajata znanje. Projektno delo temelji na skupinskem in timskem delu, skupnem dogovarjanju o ciljih, razvija ogromno možnosti za samostojno in odgovorno ravnanje in učencem krepi samozavest ter jih pripravlja na nadaljnje samostojno in poklicno življenje (Jank, Meyer, 2006, str. 36; povz. po Ivanuš Grmek idr., 2009, str. 39). V empiričnem delu je opisana uporaba projektnega dela v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Raziskana je pogostost uporabe projektnega dela, najuspešnejši izvedeni projekti, vrsta znanja, ki je primerna za usvajanje s projektnim delom, kraj izvajanja projektnega dela, učiteljevo upoštevanje faz pri načrtovanju učnega procesa, temeljno načelo, ki vodi učiteljevo načrtovanje, velikost izvajanih projektov, učiteljevo vzdrževanje motiviranosti učencev, mnenje učiteljev o motiviranosti učencev in o kakovosti ter kvantiteti usvojenega znanja s projektnim delom, mnenje učiteljev o priljubljenosti projektnega dela med učenci ter o najpomembnejših prednostih in slabostih, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi projektnega dela v vzgojno-izobraževalni proces.
Keywords: projektno delo, vzgojno-izobraževalni proces, prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učitelj, učenec, osnovna šola
Published: 11.03.2013; Views: 1998; Downloads: 141
.pdf Full text (1,15 MB)

14.
MOTIVACIJA IN SLOVENSKI JEZIK
Martina Zadravec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela se nanaša na motivacijo in njen vpliv na učenje slovenskega jezika, ki temelji na teoretičnih in praktičnih izhodiščih. V prvem delu predstavljamo teoretična izhodišča motivacije v povezavi z učenjem. Drugi del diplomskega dela temelji na raziskavi in analizi anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili učenci Osnovne šole L. in učenci Gimnazije P. S tem vprašalnikom želimo preveriti motiviranost učencev za učenje slovenskega jezika v osnovni in srednji šoli ter pridobiti ideje in predloge, kako povečati in izboljšati motiviranost le-tega. V zadnjem delu diplomskega dela povzemamo ugotovitve in potrdimo ali ovržemo svoje predpostavke.
Keywords: motivacija, motiv, slovenski jezik, učenec, učitelj, učenje, starši, osnovna šola, srednja šola
Published: 24.10.2013; Views: 812; Downloads: 149
.pdf Full text (1,07 MB)

15.
METODA BRANJA IN MOTIVACIJA ZA BRANJE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Eva Gregorčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča za spodbujanje bralne motivacije. Za učinkovito bralno motivacijo je ključen odrasli, ki je strokovno usposobljen ter hkrati tudi sam rad bere. Branju je potrebno posvečati veliko pozornosti, saj prispeva k razvijanju bralne kulture. Učenci se branja naučijo v nižjih razredih osnovne šole, kasneje ga razvijajo in nadgrajujejo, pri tem pa je pomembno sodelovanje učencev in tudi staršev. Motivacija za branje strmo pade na prehodu z razrednega na predmetni pouk, vse več učencev pa ima tudi odklonilen odnos do branja. Učitelji si prizadevajo učence bralno usposobiti, a je na koncu šolanja še vedno veliko učencev s slabimi bralnimi zmožnostmi. V diplomskem delu je v ospredju spodbujanje motivacije za branje v tretjem triletju osnovne šole. Empirični del zajema študijo primera, s katero je prikazan pogled učencev na branje, na književnost, obiskovanje knjižnic, preživljanje prostega časa, kar so ključni dejavniki, ki vplivajo na bralno motivacijo. Predpostavljeno je, da učitelji v vseh razredih s širšimi seznami kanonske literature učencem omogočajo izbiro knjig za domače branje, s čimer bi spodbudili motivacijo za branje. Poleg deskriptivne metode so v diplomskem delu uporabljene tudi komparativna, analitična, sintetična ter interpretativna metoda. Na podlagi študije primera je ugotovljeno, da se učitelji trudijo, da bi bralno motivacijo izboljšali, vendar prevladujejo dejavniki, ki jim to onemogočajo.
Keywords: Bralna motivacija, branje, bralni interesi, spodbujanje branja, modeli bralca, bralna pismenost, učenec, učitelj, knjižnica.
Published: 24.02.2014; Views: 1056; Downloads: 125
.pdf Full text (11,39 MB)

16.
UPORABA ELEKTRONSKIH GRADIV PRI POUKU BIOLOGIJE V SREDNJI ŠOLI
Andreja Črnčec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, zakaj bi pri pouku biologije v srednji šoli uporabljali elektronska gradiva (v nadaljevanju: e-gradiva). E-gradiva pri pouku biologije so lahko dober pripomoček učiteljem pri podajanju učne snovi. Zato je dobro, da vemo, kako so učitelji seznanjeni z njimi in kakšna je njihova uporabnost. E-gradiva pa so tudi dobro učno sredstvo učencem, saj z njihovo pomočjo samostojno sodelujejo in lažje dojemajo snov. Primerjali smo e-gradiva za biologijo, ki so na Slovenskem izobraževalnem omrežju, (v nadaljevanju: SIO) z drugimi predmeti. S pomočjo ankete, ki smo jo razdelili med učitelje biologije v srednjih šolah, smo ugotovili, kakšno je trenutno stanje poznavanja in uporabe e-gradiv. Proučili smo, ali učitelji na srednjih šolah uporabljajo e-gradiva, ki so dostopna na SIO, kako pogosto ter kaj menijo o njihovi uporabnosti. Katere prednosti jim pripisujejo oz. na katere težave ali omejitve so naleteli. Ugotovili smo, da jih učitelji pogosto uporabljajo, vendar le pri frontalnem pouku. Dijaki jih individualno ne uporabljajo. K temu botruje slaba opremljenost učilnic z računalniki. Kljub temu pa učitelji e-gradivom pripisujejo več pozitivnih kot negativnih lastnosti. Anketni vprašalnik, ki je bil izdelan izključno za to raziskavo, smo posredovali 300-tim učiteljem biologije, ki poučujejo na srednji šoli, od teh smo dobili vrnjenih 114 anketnih vprašalnikov. Anketo smo izvedli v mesecu maju 2012. Anketni vprašalnik o stališčih uporabe e-gradiv pri pouku biologije smo razdelili tudi med dijake, ki so pri pouku individualno uporabljali e-gradiva. Testirali smo 158 dijakov. Primerjali smo količino pridobljenega znanja pri izvedbi klasičnega načina pouka in pouka z uporabo e-gradiv. E-gradiva na SIO, za predmet biologija v srednjih šolah, smo analizirali tudi s tehničnega in vsebinsko-didaktičnega vidika. Ugotovili smo, da se e-gradiva različnih avtorjev med seboj razlikujejo v več kategorijah. Nekatera vsebujejo tudi strokovne napake.
Keywords: e-gradivo, pouk, učitelj, učenec
Published: 25.09.2014; Views: 736; Downloads: 53
.pdf Full text (3,29 MB)

17.
PREDSTAVE UČENCEV O MATEMATIKIH
Rajko Černela, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna šola je lahko za marsikaterega učenca zelo stresna, lahko pa je zabavna, lahko je izziv in nekaj, kar učenca veseli. Kaj in kako učenec sprejema učenje in šolo, je odvisno od stereotipov, katerim je bil izpostavljen že kot majhen otrok, neposredno in posredno, preko medijev, družbe, prijateljev in staršev. Da so v osnovni šoli nekateri predmeti bolj priljubljeni kot ostali, je jasno vsem, učencem in učiteljem. Matematika verjetno spada med tiste manj priljubljene predmete na urniku. Ali je ta trditev pravilna in zakaj je tako, smo raziskovali v diplomski nalogi. Na vzorcu 164 otrok iz treh različnih osnovnih šol smo naredili raziskavo, da bi ugotovili, kakšen pogled imajo učenci na matematiko, ali je ta negativen ali pozitiven, kaj pravzaprav razumejo pod pojmom matematika, ali vedo, da je matematik lahko tudi nekdo, ki ni učitelj, in kateri so tisti stereotipi, ki najbolj izstopajo. V teoretičnem delu smo predstavili raziskave, ki so že bile opravljene na to temo, najbolj pa smo se posvetili raziskavi Susan H. Picker in Johna S. Berryja (2000), ki nam je pozneje bila tudi podlaga in izhodišče za empirični del diplomske naloge. V teoretičnem delu smo tako predstavili stereotipe učencev o matematikih, vzroke za nastanke teh stereotipov in dodala nekaj nasvetov, kako ravnati, da do teh predsodkov sploh nebi prišlo. V empiričnem delu diplomske naloge analiza raziskave pokazala, da obstajajo stereotipi o matematikih, ki se pojavljajo pogosto, eden izmed teh stereotipov je, da učenci vidijo poklic matematika kot pretežno moški poklic. Na vseh treh osnovnih šolah pa hipoteza, kaj učenci mislijo, da matematik počne oziroma s čim se matematik ukvarja, ni dala rezultatov, ki bi bili povsod enaki. Na podeželski šoli, je na primer, več učencev menilo, da je matematik lahko samo učitelj, na ostalih dveh osnovnih šolah pa so risbe pokazale nagnjenost učencev k ideji, da matematik lahko dela tudi kaj drugega, kot samo uči. Primerjali smo tudi, kakšna je razlika v predstavnosti učencev 4. in 8. razreda o matematikih.
Keywords: znanstvenik matematik, matematik, stereotipi, učitelj, učenec
Published: 27.01.2015; Views: 676; Downloads: 74
.pdf Full text (5,08 MB)

18.
UVEDBA E-IZOBRAŽEVANJA V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ
Aleš Rednjak, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Za doseganje poslovnih ciljev in izvajanje strategije poslovanja v Termoelektrarni Šoštanj so postavljeni kratkoročni in dolgoročni cilji podjetja. Te cilje dosegamo tudi z dobro usposobljenostjo in razpoložljivostjo kadrov. To nam uspeva z obnavljanjem obstoječih in pridobivanjem novih potrebnih znanj, veščin in kompetenc v okviru internega procesa usposabljanja in izobraževanja. V diplomski nalogi predstavljamo projekt prenove internega procesa izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj z uvedbo e-poslovanja in e-izobraževanja v ta proces. Verjamemo, da z uvajanjem e-izobraževanja v interni proces izobraževanja omogočamo zaposlenim dostopnejše in fleksibilnejše izobraževanje, podjetju pa nižje stroške izobraževanja, manjšo poraba časa in večjo učinkovitost izobraževanja. Diplomska naloga zajema analizo obstoječega stanja na področju internega izobraževanja v podjetju, predstavitev e-učnega okolja MOODLE, izvedbo projekta e-izobraževanja ter vrednotenje učinkov uvedbe e-izobraževanja.
Keywords: e-izobraževanje, spletna učilnica, učenec, učitelj (tutor v e-izobraževanju), podjetje
Published: 26.06.2015; Views: 467; Downloads: 84
.pdf Full text (2,84 MB)

19.
UČNI PRIPOMOČKI ZA POUČEVANJE NEMŠČINE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Klavdija Hrenko Podergajs, 2015, master's thesis

Abstract: Učenje tujih jezikov je pomembno, saj spodbuja intelektualno rast učencev , ozavešča učence o lastni kulturni identiteti ter jezikovni in kulturni raznolikosti družbe. Nemščina je v evropskem prostoru pomemben jezik in jo srečujemo na številnih področjih vsakdanjega življenja. Z znanjem nemščine posameznik postaja bolj razgledan in uspešen. V slovenskih šolah se nemščine uči le majhno število učencev in dijakov, med njimi pa so tudi slepi in slabovidni. Prav zato obstaja zelo malo učnih pripomočkov za poučevanje nemščine za slepe in slabovidne. Če želimo, da bo inkluzivno učno okolje čim uspešnejše, morajo v njem delovati ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki bodo uporabljali posebne tiflodidaktične učne pripomočke. Zato je namen magistrskega dela izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine, ki bodo uporabni za starostno raznoliko skupino slepih in slabovidnih učencev. Zastavljeni cilji magistrskega dela so proučiti pristope pri poučevanju slepih in slabovidnih učencev, njihove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, njihov način usvajanja znanja ter inkluzivno vlogo učitelja v procesu poučevanja tujega jezika, izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence, preveriti ustreznost in uporabnost izdelanih specialnih učnih pripomočkov za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence ter ugotoviti nadaljnjo praktično uporabnost in preveriti možnosti izboljšav predstavljenih specialnih učnih pripomočkov. V prvem delu magistrskega dela so podatki združeni na podlagi proučevanja in študija literature v deskriptivni metodi. V drugem delu pa sta izdelava in uporaba učnih pripomočkov preverjeni s kvalitativnim metodološkim pristopom.
Keywords: tuji jezik, pouk nemščine, slepi učenec, slabovidni učenec, inkluzija, specialni učni pripomočki, tiflodidaktični učni pripomočki
Published: 23.02.2016; Views: 1000; Downloads: 155
.pdf Full text (2,04 MB)

20.
INTERFERENCE V NEMŠKIH SREDNJEŠOLSKIH ESEJIH
Nataša Žmavc, 2015, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge so bile napake oziroma interference, ki smo jih analizirali na podlagi nemških esejev, ki so jih napisali slovenski srednješolci. Področja, ki so nas zanimala, in katera smo tudi analizirali, so bila: slovenske interference, angleške interference in zapis male začetnice pri nemških samoglasnikih. Interferenco lahko poimenujemo tudi kot napako, ki izvira iz drugega jezika kot je ciljni jezik. V večini primerov govorimo o materinščini. Če želimo govoriti o interferencah, moramo omeniti tudi ciljni jezik učencev tujega jezika. Leta 1972 je ameriški jezikoslovec Larry Selinker ta se razvijajoč jezik poimenoval kot medjezik (angl. kratica za to je Interlanguage). V nemščini se za ta pojem uporablja beseda Interimsprache. Analiza napak je pokazala, da so srednješolci večino napak naredili na področju materinščine oziroma slovenskih interferenc. Na področju velike ali male začetnice so naredili 343 napak. Na področju angleških interferenc so naredili le 33 napak. Če učenec tujega jezika teh napak ne zmanjša oziroma če jih še bo vedno ponavljal, lahko v najslabšem primeru govorimo o fosilizaciji napak, kjer bo učenec te napake še vedno ponavljal misleč, da ni naredil nobene.
Keywords: Medjezik, ciljni jezik, interferenca, napaka, Interlanguage, fosilizacija, učenec.
Published: 08.11.2017; Views: 201; Downloads: 19
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica