| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Keywords: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Published: 12.01.2011; Views: 2561; Downloads: 388
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
JEZIKOVNA ZVRSTNOST UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE V DANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Barbara Srnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu obravnava socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Izpostavlja pomen in vlogo narečja ter ruški govor in njegove značilnosti. V povezavi s tem sledi kratka predstavitev kraja Ruše. Diplomsko delo predstavlja didaktična načela in izpostavlja načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Obravnava tudi otrokov govor in izpostavlja dejavnike govornega razvoja. Obravnavano tematiko osvetljuje v učnem načrtu za slovenščino v tretjem triletju osnovne šole in v povezavi s tem ugotavlja, kakšna je zastopanost narečij in ostalih socialnih zvrsti jezika v Rokusovih samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan, ki jih učenci uporabljajo pri pouku slovenščine na osnovni šoli v Rušah. V zaključku teoretičnega dela so zbrani avtorji in naslovi dosedanjih raziskav, ki se ukvarjajo z rabo socialnih zvrsti jezika učencev osnovne in srednje šole, ter njihove temeljne ugotovitve. Osrednje vprašanje diplomskega dela so socialne zvrsti jezika, ki jih učenci tretjega triletja osnovne šole uporabljajo v različnih govornih položajih. V povezavi s tem me je zanimalo, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe socialnih zvrsti jezika. V ta namen sem uporabila vnaprej pripravljen anketni vprašalnik avtoric doc. dr. Melite Zemljak Jontes in doc. dr. Simone Pulko. S pomočjo slednjega sem ugotovila, katere zvrsti jezika uporabljajo anketirani učenci v domačem okolju s starši, s sokrajani, ki so nevrstniki in vrstniki, ter v šolskem okolju pri urah slovenščine in pri urah drugih predmetov, kako se pogovarjajo med seboj s sošolci in z vrstniki ter z drugimi zaposlenimi na šoli. Prav tako sem ugotovila, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega.
Keywords: učenci tretjega triletja osnovne šole, socialne zvrsti jezika, narečje, ruški govor, didaktična načela, učni načrt, govorni položaj
Published: 09.04.2013; Views: 1807; Downloads: 237
.pdf Full text (1,09 MB)

3.
RABA KNJIŽNEGA IN NEKNJIŽNEGA JEZIKA PRI UČENCIH TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Maja Vargazon, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje knjižni in neknjižni jezik. Prav tako sem uporabila literaturo, povezano s slovenskogoriškim narečjem, torej narečjem, v katerem živim in raziskujem govor učencev zadnjega triletja osnovne šole. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavam predstavitev kraja Duplek, njegovo zgodovino in zanimivosti. Izpostavljam socialne zvrsti jezika in interesne govorice s poudarkom na slengu. Diplomsko delo predstavlja panonsko narečno skupino, natančneje slovenskogoriško narečje, pomen in vlogo narečja ter predstavitev dupleškega govora na glasoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravnini. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti uporabo dupleškega govora pri učencih tretjega triletja izbrane osnovne šole. Zanimalo me je, ali se učenci glede na spol, starost, kraj bivanja in izobrazbo staršev razlikujejo v pogostosti rabe različnih socialnih zvrsti jezika. S pomočjo ankete sem tako lahko ugotovila, kateri dejavniki vplivajo na izražanje učencev v šoli v različnih okoliščinah in katere zvrsti jezika uporabljajo. Dobljene podatke sem analizirala po spolu in razredu ter jih predstavila v grafih in tabelah. Ugotovila sem lahko, v kolikšni meri učenci obvladajo krajevni narečni govor in kakšen odnos imajo do njega. Prav tako sem v raziskavo vključila primerjavo hospitacij, ki sem jih opravila pri predmetih Slovenščina in Geografija v osmem razredu osnovne šole. Kot zanimivost sem na kratko predstavila še govor otrok v vrtcu Duplek, s katerimi sem v stiku na plesnih vajah.
Keywords: socialne zvrsti jezika, dupleški govor, slovenskogoriško narečje, panonska narečna skupina, učenci tretjega triletja osnovne šole
Published: 09.12.2014; Views: 793; Downloads: 138
.pdf Full text (3,79 MB)

4.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Keywords: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Published: 13.09.2016; Views: 493; Downloads: 69
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica