| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 240
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjava motiviranosti učencev in učenk pri pouku geografije v šoli in na daljavo: analiza učne motiviranosti na primeru Osnovne šole Kungota
Vito Lavrenčič, 2021, master's thesis

Abstract: Zadnji dve šolski leti, 2019/2020 in 2020/2021, je pouk v slovenskih šolah zaradi epidemije covida-19 potekal kombinirano, deloma od doma, na daljavo, in deloma v živo, v razredih. Zaradi prilagojenega načina šolanja so bili tako učitelji in učiteljice kot tudi učenci in učenke primorani sprejeti novosti v načinu izobraževanja, se uspešno prilagoditi, kar je nekaterim uspelo bolj, nekaterim pa manj. Velik del prilagajanja tovrstnemu pouku je tudi motiviranost vseh sodelujočih v procesu, da poskušajo realizirati predvidene učne cilje ne glede na način poučevanja in učenja. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na motivacijo pri pouku geografije v času epidemije. Zanimala nas je motiviranost učencev in učenk predmetne stopnje (6., 7., 8. in 9. razred) na osnovni šoli Kungota za sodelovanje, delo in učenje pri prej omenjenem učnem predmetu, kar smo preverjali s pomočjo vodenega intervjuja učiteljice geografije na OŠ Kungota (sklop 1) in anketnim vprašalnikom za učence in učenke (sklop 2).
Keywords: geografija, OŠ Kungota, pouk na daljavo, IKT, učna motivacija, učenke in učenci
Published: 07.10.2021; Views: 49; Downloads: 7
.pdf Full text (2,56 MB)

2.
Motivacija učencev pri učenju nemščine v osnovni šoli
Valerija Sobočan, 2018, master's thesis

Abstract: Danes potrebe po znanju tujih jezikov presegajo vse meje in učiti se je treba na vsakem koraku. Znanje lahko pridobimo le z učenjem, pri katerem sta notranja in zunanja motivacija ključnega pomena. Notranja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj izhaja iz učenca samega in ne potrebuje nobenih drugih zunanjih spodbud, notranje motivirane učence pa pogosto dodatno spodbuja tudi radovednost. Dandanes veliko učencem primanjkuje prav notranje motivacije. Učijo se, ker šolski sistem to zahteva. Starši otroke v želji, da bi jim vzbudili zanimanje za določeno šolsko dejavnost, motivirajo z obljubljanjem različnih nagrad. Prav je, da so učenci za uspešnost nagrajeni, ne sme pa priti do pretiravanj in nagrade ne smejo predstavljati prevelike vrednosti. Glavni cilj magistrske naloge sta bila analiza in proučitev motivacije učencev četrtega in osmega razreda v osnovni šoli. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so učenci za učenje nemščine tako notranje kot zunanje motivirani. Motivacijske spodbude prihajajo iz učencev samih, saj se večinoma nemščino učijo, ker želijo govoriti nemško. Pri učenju jim največkrat pomagajo starši in učitelji. Analiza je pokazala, da ima večina učencev pozitiven odnos do učenja nemščine, da jim je učenje nemščine zanimivo ter da se zavedajo koristne in uporabne vrednosti jezika v življenju. Ugotovili smo, da je med demografskimi podatki, ki smo jih kontrolirali, najbolj pomemben razred.
Keywords: motivacija, notranja in zunanja motivacija, nemščina kot tuji jezik, odnos učencev do učenja tujega jezika, osnovnošolski učenci  
Published: 01.10.2021; Views: 57; Downloads: 13
.pdf Full text (344,12 KB)

3.
Počutje romskih otrok v osnovni šoli in njihove zaznave odnosov z vrstniki in učitelji
Laura Kovač, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako se romski učenci počutijo v slovenskih osnovnih šolah ter kako zaznavajo svoje odnose z vrstniki in učitelji, pri čemer posebno pozornost namenjamo tudi pojavu medvrstniškega nasilja v šoli. V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej osredotočimo na Rome kot posebno etnično skupnost in romske otroke v šoli. Nato opisujemo šolo kot socialni prostor. Pozornost posvetimo počutju in socialnim odnosom v šoli, ki pomembno vplivajo na učno uspešnost otrok. Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativnem pristopu, podatki so pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z romskimi učenci in starši, ki živijo v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem. Izsledki raziskave kažejo, da na počutje romskih učencev, ki obiskujejo tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, pomembno vplivajo njihovi odnosi z vrstniki in učitelji. Čeprav romski učenci ter starši večinoma pripovedujejo o dobrem počutju romskih učencev v šoli ter odnose z vrstniki in učitelji zaznavajo pozitivno, pa raziskava vseeno osvetli negativne odnose slovenskih vrstnikov ter učiteljev do romskih učencev v osnovni šoli. Romski učenci se v šoli soočajo z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti s strani slovenskih vrstnikov in učiteljev, pogosto pa so tudi žrtve medvrstniškega nasilja, ki prav tako temelji na njihovi etnični pripadnosti.
Keywords: romski učenci, počutje v šoli, socialni odnosi v šoli, medvrstniško nasilje
Published: 28.09.2021; Views: 80; Downloads: 13
.pdf Full text (1,41 MB)

4.
Učenčevo dojemanje razrednika in razredne ure
Mojca Bobovnik, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z razrednikom in razrednimi urami ter tem, kako učenci dojemajo razrednika, in kakšni so njihovi občutki. Najprej smo opredelili osnovne pojme s področja razrednih ur in razrednikovih nalog. Ugotovili smo, da je biti razrednik poslanstvo z veliko odgovornostjo in različnimi vlogami, zaradi katerih mora znati povezovati znanje in izkušnje številnih področij. Anketo smo oblikovali na podlagi te literature in jo izvedli na dveh osnovnih šolah v 8. in 9. razredu. Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, razred ali obiskovano šolo. Zanimalo nas je, kakšen je odnos učencev do razrednika, kakšni so občutki ob razredniku, o čem se pri razrednih urah pogovarjajo in na kakšen način te potekajo. Ugotovitve so bile večinoma pričakovane. Teme, ki se najpogosteje obravnavajo pri razrednih urah se tičejo ocen, izostankov, težav v razredu, konfliktov, pa tudi prijateljev, medosebnih odnosov, strpnosti, ljubezni. Učenci se strinjajo, da je dobro in dovolj, če imajo razredno uro 1 x tedensko. V obeh šolah razredna ura največkrat poteka frontalno, drugih metod je zelo malo. Presenetilo nas je, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo, ki jo obiskujejo. Te razlike so predvsem na področju obravnavanih tematik pri razrednih urah. V OŠ Jurija Vege Moravče se pogosteje pogovarjajo o prijateljih, medtem ko se v OŠ Radlje ob Dravi pogosteje pogovarjajo o izostankih in težavah. Učenci OŠ Jurija Vege Moravče učitelju tudi bolj zaupajo, se ob njem bolje počutijo, prav tako pa jim razredna ura tudi bolj pomaga pri reševanju težav tako doma kot tudi v šoli.
Keywords: Razredna ura, razredništvo, odnos do razrednika, učenci, osnovna šola.
Published: 27.07.2021; Views: 212; Downloads: 37
.pdf Full text (569,54 KB)

5.
Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedila
Saša Klar Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces. V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani. Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Keywords: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Published: 27.07.2021; Views: 147; Downloads: 16
.pdf Full text (4,25 MB)

6.
Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli
Eva Kragolnik, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Keywords: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Published: 21.07.2021; Views: 140; Downloads: 25
.pdf Full text (1,46 MB)

7.
Struktura in organizacija dodatne strokovne pomoči v tretji triadi osnovne šole
Katja Munda, 2021, master's thesis

Abstract: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Keywords: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Published: 06.05.2021; Views: 200; Downloads: 62
.pdf Full text (1,10 MB)

8.
Skrb za nadarjene nekoč, danes in jutri
Zala Fras, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se odločili raziskati, kako se je delo z nadarjenimi učenci spremenilo iz preteklosti do danes ter kako se bo delo z njimi razvijalo v prihodnje. V teoretičnem delu so predstavljene glavne razlike med nadarjenostjo, inteligentnostjo in ustvarjalnostjo. Predstavljen je zakonski okvir za izobraževanje nadarjenih učencev skozi preteklost vse do današnjega časa, proces evidentiranja in odkrivanja nadarjenih ter delo z nadarjenimi učenci in vloga učiteljev pri delu z njimi. V teoretični del smo vključili tudi sodobne didaktične pristope za delo z nadarjenimi učenci ter pomen in vpliv družine na razvoj otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo anketirali učitelje različnih šol po Sloveniji z namenom, da bi raziskali ustreznost učiteljeve izobrazbe za delo z nadarjenimi učenci v preteklosti in danes, vlogo učiteljev, razrednih učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev pri poučevanju nadarjenih učencev v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prilagajanje pouka za nadarjene učence v preteklosti in danes, sodelovanje učiteljev s starši nadarjenih otrok ter zasnovanost slovenskega šolskega sistema pri delu z nadarjenimi učenci. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da se skrb za nadarjene učence iz preteklosti do danes ni bistveno spremenila. Vendar pa sodelujoči učitelji za prihodnje menijo, da se bo njihova vloga pri skrbi za nadarjene učence spremenila.
Keywords: nadarjeni učenci, poučevanje, zakonodaja, odkrivanje nadarjenih, delo z nadarjenimi, didaktični pristopi, vpliv učiteljev
Published: 06.05.2021; Views: 214; Downloads: 52
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, master's thesis

Abstract: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Keywords: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Published: 07.04.2021; Views: 261; Downloads: 83
.pdf Full text (4,99 MB)

10.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Keywords: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Published: 11.03.2021; Views: 177; Downloads: 34
.pdf Full text (2,06 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica