Search the digital library catalog

Abstract: Razumevanje integracije priseljenih učenk in učencev je pomembno v luči naraščajoče etnične, jezikovne ter kulturne heterogenosti evropskih izobraževalnih ustanov in držav. Šole predstavljajo za večino priseljenih učenk in učencev prvi ter glavni prostor, kjer spoznavajo značilnosti države sprejema, s svojim delovanjem pa pospešujejo ali otežujejo integracijski proces. Uspešno integracijo priseljenih učenk in učencev razumemo kot dvosmeren ter večdimenzionalen proces, ki na dolgi rok omogoča njihovo družbeno, ekonomsko in politično sodelovanje ter preprečuje negativne vidike družbene izključenosti (npr. revščino, izkoriščanje, etnično segregacijo ali getoizacijo). Že obstoječa literatura je sicer ločeno naslovila posamezne dejavnike integracije, povezane z makro, mezo ali mikro ravnjo, vendar ostaja razmeroma neraziskano, kako se ti dejavniki prepletajo ter v kolikšni meri določajo integracijske izide priseljenih učenk in učencev. To je še posebej problematično v luči širših družbenih trendov, povezanih z vzponom skrajno desnih strank ter populističnega protiudara, ki krepijo protipriseljenski sentiment. Le s poglobljenim razumevanjem integracijskega procesa, utemeljenim na empiričnih podatkih, lahko namreč oblikujemo politike in ukrepe, ki bodo prispevali k zniževanju ksenofobnih stališč. Ta disertacija zapolnjuje omejeno vrzel s proučevanjem strukturnih značilnosti držav ter izobraževalnih sistemov v povezavi z individualnimi dejavniki priseljenih učenk in učencev v kontekstu šolskega okolja. Pri tem smo bili posebej pozorni na šest kazalnikov integracije: integracijo v šolsko okolje, obšolske dejavnosti in medvrstniško skupino ter psihološko dobrobit, znanje jezika države sprejema ter učni uspeh priseljenih učenk in učencev. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učenk in učencev (N = 3244) iz šestih evropskih držav in 40 izobraževalnih ustanov. Rezultati poudarjajo izrazit pomen inkluzivnega delovanja pedagoškega osebja, ki se je izkazal kot najmočnejši napovednik integracije priseljenih učenk in učencev. Dodatno se je izkazalo, da predstavljajo osnovne šole pomembno podporno okolje za integracijo, kar pripisujemo bolj individualiziranim ukrepom, širšemu naboru obšolskih dejavnosti ter tesnejšemu sodelovanju s priseljenimi družinami v primerjavi s srednjimi šolami. Ugotovili pa smo tudi, da odraščanje v bolj urbanem okolju prispeva k boljšemu znanju jezika države sprejema ter višjim stopnjam psihološke dobrobiti priseljenih učenk in učencev. Urbana okolja s svojo infrastrukturo (npr. ljudske univerze, knjižnice, jezikovne šole, kulturna društva) in etnično heterogenim prebivalstvom omogočajo lažje usvajanje jezika države sprejema, ohranjanje lastnih kulturnih značilnosti ter spoznavanje nove družbe, kar prispeva k hitrejši integraciji. Na podlagi ugotovitev ob koncu podamo tudi priporočila za oblikovanje političnih ukrepov na področju integracije priseljenih učenk in učencev.
Keywords: integracija, priseljeni učenci in učenke, kazalnik integracije, šola, migracije, upravljanje z večkulturnostjo
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,78 MB)

Abstract: V zadnjih letih vse več raziskav opozarja na upad bralne pismenosti pri otrocih, kar številni povezujejo z razširjeno uporabo zaslonskih tehnologij. Zasloni so postali nepogrešljiv del življenja otrok in mladostnikov. Otroci so že zgodaj izpostavljeni različnim oblikam zaslonov, kar odpira vprašanja o njihovem vplivu na razvoj bralne pismenosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med izpostavljenostjo zaslonskim tehnologijam in bralno pismenostjo učencev od 1. do 5. razreda osnovne šole. V raziskavi je bila uporabljena kombinacija kvantitativne in kvalitativne metode, pri čemer so bili podatki zbrani s preizkusom bralnega razumevanja za učence, anketnim vprašalnikom za starše ter polstrukturiranimi intervjuji z učitelji in učenci. Rezultati kažejo določene trende, ki nakazujejo povezavo med pogostostjo in načinom uporabe zaslonov ter uspešnostjo pri bralnih nalogah. Starši, ki dosledno omejujejo uporabo zaslonov otrokom, so dosegali višje rezultate, medtem ko so otroci z raznovrstno uporabo naprav dosegli nižjo raven bralne pismenosti. Večina učencev se zaveda, da zasloni vzamejo čas za branje, obenem pa poročajo o utrujenosti in slabši koncentraciji po dolgotrajni uporabi naprav. Učitelji poudarjajo pomen uravnotežene uporabe zaslonov ter zgodnje spodbude k branju. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov zaslonov in poudarjajo pomen celostnega pristopa k razvoju bralne pismenosti.
Keywords: bralna pismenost, zaslonska tehnologija, učenci, bralno razumevanje
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,76 MB)

Abstract: V Sloveniji stalno narašča število otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Ugotovili smo, da je njihovo vključevanje v šolski sistem z zakonodajnega vidika sicer že ustrezno urejeno, nas pa je zanimala praksa inkluzivnega delovanja dveh osnovnih šol v Prekmurju ob vključevanju učenk priseljenk glede na njihove jezikovne razlike. V teoretičnem delu naloge smo predstavili inkluzivno vključevanje otrok priseljencev v Sloveniji, kakšna je njihova socialno vključenost v novo okolje, težave novega okolja, kako so obravnavani z vidika pravičnosti izobraževanja, kakšen je njihov položaj glede govora in jezika v novem okolju, kaj za njih pomeni usvajanje drugega oz. novega jezika ter kako se kaže njihova uspešnost usvajanja slovenskega govora in jezika. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera učenk priseljenk z Rusije ter Bosne in Hercegovine v dveh prekmurskih šolah, ki so v sestrskem sorodstvenem razmerju. S pomočjo spletnih anket za učitelje obeh šol, polstrukturiranega intervjuja z učenkami in s pregledom šolskih dokumentov smo ugotavljali uspešnost vključitve v novo okolje ter usvojitve govora in jezika glede na njihove jezikovne razlike. Ugotovili smo, da stopnja inkluzivnosti zaradi mestnega oz. vaškega okolja ter načina delovanja šol ni enaka in da na njihovo vključevanje bolj kot jezikovne razlike vpliva tako domače kot šolsko okolje.
Keywords: učenci priseljenci, inkluzija, medkulturnost, večjezičnost
Published in DKUM: 08.08.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (3,02 MB)

Abstract: Prispevek osvetljuje pomen aktivne participacije nadarjenega učenca v procesu priprave in evalvacije individualiziranega programa (INDEP), ki izhaja iz učenčevih sposobnosti, želja in potreb. S kvalitativno vsebinsko primerjalno analizo tristo individualiziranih programov za nadarjene učence smo ugotavljali upoštevanje temeljnega načela vključenosti nadarjenega učenca v vsebinsko-ciljno pripravo in evalvacijo INDEP. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju individualiziranih programov delno upoštevajo: aktivna vloga nadarjenega učenca, vsebinske prilagoditve in izzivi pri pouku, splošni in specifični cilji ter mentorska pomoč in podpora. Zapisani cilji v individualiziranih programih ne izkazujejo individualnih ciljev nadarjenega učenca ter so pogosto enako zapisani za vse nadarjene učence znotraj iste šole.
Keywords: individualizirani program, nadarjenost, nadarjeni učenci, aktivna participacija, evalvacija
Published in DKUM: 30.07.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (339,25 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V prispevku prikažemo primerjalno analizo med evidentiranimi nadarjenimi slovenskimi, gambijskimi in indijskimi učenci, kjer smo poskušali ugotoviti, kako so se odrezali pri reševanju izbranih miselnih nalog, kjer smo bili osredotočeni na logično-matematično in prostorsko inteligentnost. Ugotovili smo, da se rezultati testiranih skupin med seboj pričakovano razlikujejo. Slovenski učenci so se od desetih sklopov nalog bolje kot njihovi indijski in gambijski vrstniki skupno odrezali kar pri sedmih sklopih nalog, pri štirih nalogah smo zaznali statistično značilno razliko med slovenskimi in indijskimi otroki, primerjava med slovenskimi in gambijskimi učenci pa pokaže, da je pri vseh sklopih miselnih nalog imela boljše rezultate skupina otrok iz Zahodnega sveta z visokim HDI (Indeksom človekovega razvoja).
Keywords: inteligentnost, nadarjenost, nadarjene učenke/nadarjeni učenci, miselne naloge, kulturno okolje, šolstvo v Indiji, šolstvo v Gambiji
Published in DKUM: 28.07.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (543,05 KB)
This document has many files! More...