Search the digital library catalog

Abstract: Človeški viri s svojim znanjem, idejami in delom ustvarjajo dobrine znotraj posameznih organizacij, od katerih je odvisen družbenoekonomski sistem. Ključ do uspeha vsake organizacije so izobraženi, podjetni in inovativni človeški viri. V poslovnem svetu se vedno hitreje odvijajo spremembe in pogosteje pojavljajo težki izzivi. Čeprav so za večino sprememb odgovorni prav ljudje pod okriljem organizacij, morejo le-tem nenehno slediti. Človeški viri bodo pripravljeni na izzive in spreminjajoče trende na trgu, če bo vodstvo vzpostavilo celovit sistem razvoja človeških virov. Vodstva si z ustreznim razvojem človeških virov ne zagotovijo samo uspeha na ravni celotne organizacije, temveč tudi na ta način prikažejo, kakšno vrednost jim le-ti predstavljajo. Razvoj je možno spodbuditi z različnimi dejavnostmi v povezavi s sodobnimi metodami razvoja. Prav tako, zahvaljujoč podporni inovativni tehnologiji, celoten proces učenja in razvoja poteka enostavneje. Zaradi težkega dohajanja svetovnim smernicam, inovacijam in trenutnim razmeram vodstva vse napore vlagajo v reševanje in prilagoditev poslovanja. Težava je predvsem v tem, ker so upravljavci pogosto osredotočeni na iskanje rešitev, ki so nujne za obstoj organizacij. Ob tem pa prezrejo najpomembnejše, t. i. zaposlene in vse dejavnosti, ki so pomembne za njihov razvoj. Tako je v poslovni praksi prepogosto slišati, da zaposleni nimajo priložnosti za učenje, izobraževanje in usposabljanje. Vpeljati je vredno takšen management človeških virov, ki ga bo skrbno in načrtno uvedel ali izboljšal ter enovito vodil področje razvoja človeških virov. S tem se učinkovito poslovanje organizacij ne bo izboljšalo že v samem trenutku pridobljenega novega znanja, spretnosti in sposobnosti, temveč tudi v prihodnosti. Že takoj na začetku morajo vodstva predvideti stroške, ki bodo namenjeni tej fazi upravljanja človeških virov. Ne samo zaposleni, tudi vodstveni delavci, managerji in celotna organizacija se morejo nenehno učiti, če želijo ostati konkurenčni in odprti za novosti. Zadnjih nekaj let se ob znanju išče in spodbuja ustvarjalno razmišljanje ter kreativnost kot nadvse iskana dodatna lastnost zaposlenih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. Skozi teoretičen del naloge smo na podlagi širokega nabora različnih avtorjev proučili domačo in tujo strokovno literaturo s področja človeških virov in njihovega razvoja ter vseh podpornih aktivnosti, ki se navezujejo na razvoj. V sklopu empiričnega dela naloge smo izvedli anketni vprašalnik, ki je bil namenjen zaposlenim v organizaciji X. Proučili smo razvoj človeških virov na primeru inovativne, stabilne in uspešne organizacije pri nas. Rezultati opravljene analize so pokazali, da po mnenju večine zaposlenih vodstvo organizacije pripisuje precejšen pomen področju razvoja človeških virov. Prav tako imajo v proučevani organizaciji zaposleni možnosti posegati po dejavnostih in uporabi različnih metod razvoja, tudi ob podpori tehnologije. Razvoj povečuje vrednost človeškim virom, saj jim omogoča, da pridobijo ustrezna znanja, veščine in smernice, ki niso namenjene samo delovnemu okolju, temveč tudi osebnemu življenju. Za poslovni uspeh predstavlja razvoj temelj, zato bodo tiste organizacije, ki ga še nimajo vpeljanega, morale spremeniti poslovno strategijo ter posledično oblikovati strategijo razvoja človeških virov. Znanje hitro zastara, zato mora vodstvo prevzeti pobudo in odgovornost po iskanju nenehnih možnosti za učenje, človeški viri pa morajo te priložnosti izkoristiti in od njih kar se le da največ odnesti.
Keywords: človeški viri, razvoj človeških virov, učeča se organizacija, dejavnosti razvoja, celovite razvojne metode, inovativna tehnologija.
Published in DKUM: 06.06.2022; Views: 1079; Downloads: 481
Full text (2,06 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učeča se organizacija – Lovska zveza Slovenije smo najprej s pomočjo analize pisnih virov povzeli glavne značilnosti koncepta učeče se organizacije. Zanimalo nas je, kako je ta definiran, kakšen je Sengejev model le-tega ter katere kriterije mora organizacija dosegati, da jo lahko označimo kot učečo. Želeli smo namreč preveriti, ali je Lovska zveza Slovenije učeča se organizacija. V ta namen smo najprej v teoretičnem delu naloge opredelili njene glavne naloge, cilje in način dela, v katerem smo iskali značilnosti raziskovanega pojma. Ker gre za eno večjih nevladnih organizacij v Sloveniji, ki deluje na različnih področjih, je njeno funkcioniranje v smeri nenehnega učenja in posodabljanja znanj več kot zaželeno. V nadaljevanju smo raziskovali mnenje samih članov LZS o tem, ali ta izpolnjuje kriterije učeče se organizacije. Izvedli smo anketo, v kateri smo sodelujoče spraševali o strinjanju z določenimi trditvami, ki veljajo za takšno vrsto organizacije, s čimer smo želeli v praksi preveriti, kako način funkcioniranja zaznavajo tisti, ki so v delovanje neposredno vpleteni. Ugotovili smo, da ti večinoma LZS ocenjujejo kot učečo se organizacijo, v kateri so prisotni zanjo značilni elementi. Zaznali smo tudi rahlo, ne bistveno razliko med ocenami članov lovskih družin in članov območnih lovskih zvez. Prvi so namreč v svoji organizaciji nekoliko bolj zaznavali prisotnost elementov učeče se organizacije kot drugi, vendar ta razlika ni dovolj očitna, da bi lahko trdili, da se mnenja med skupinama razlikujeta. Rezultati naše raziskave kažejo, da LZS zadostuje več kriterijem učeče se organizacije, zato jo kot takšno lahko označimo. Predlagamo analizo tistih elementov, ki so jih člani najmanj zaznali kot prisotne, ter spodbujanje njihovega razvoja.
Keywords: organizacije, učeča se organizacija, organizacijska kultura, organizacijsko učenje, timsko delo, Lovska zveza Slovenije, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.01.2018; Views: 1673; Downloads: 137
Full text (583,87 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Klasična organizacija, ni več konkurenčna na trgu, zato se ne more več prilagajati okolju in zahtevam kupcev. Narediti mora narediti odločilne spremembe v tej smeri in sicer, da postane učeča se organizacija, torej organizacija, ki daje pomen učenju, se sama uči in izobražuje svoje zaposlene. V magistrskem delu smo ugotavljali prisotnost elementov učeče se organizacije, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na podlagi mnenj izvajalcev zdravstvene nege. Metodologija: V teoretičnem delu smo se pri ugotavljanju elementov učeče se organizacije naslanjali na koncept FUTUREO - ®. V empiričnem delu smo na zastavljene hipoteze odgovarjali s pomočjo kvantitativne metode dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med 150 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege, vrnjenih je bilo 57 anketnih vprašalnikov. Za statistično analizo podatkov smo uporabili programski paket IBM SPSS Statistics 23 (IBM Corp., Armonk, NY, 2014). Rezultati: Povprečja ocen in najpogostejše ocene kažejo, da so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec prisotni elementi učeče se organizacije. 98, 2 % anketiranih je visoko motiviranih za izobraževanje. Ker smo uspeli potrditi statistično značilno povezanost samo glede na spol, glede na starost, izobrazbo in delovno dobo zaposlenih pa ne, ugotavljamo, da poznavanje koncepta in elementov učeče se organizacije po modelu FUTUREO - ® ni povezano z demografskimi značilnostmi zaposlenih. Sklep: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima po mnenju izvajalcev zdravstvene nege značilnosti učeče se organizacije, ne ustreza pa v popolnosti teoretičnem konceptu po modelu FUTUREO - ®. Izvajalci so visoko motivirani za izobraževanje in pripravljeni svoje znanje prenašati na druge.
Keywords: učeča se organizacija, elementi učeče se organizacije, modeli učeče se organizacije.
Published in DKUM: 23.02.2017; Views: 2623; Downloads: 281
Full text (1,19 MB)

Abstract: Osnova za kvalitetno in učinkovito vodenje podjetij, oddelkov in poslovnih procesov znotraj njih je vsekakor v njihovi pravilno zastavljeni organizaciji. Zato je uvodni del naloge namenjen prav organizaciji in sodobnih organizacijskim teorijam. Od sodobnih organizacijskih teorij v ospredje postavljamo učečo se organizacijo kot najsodobnejši organizacijski model, ki je tudi osnova za pripravljen organizacijski model klicnega centra. Nenehno učenje je namreč še posebej pomemben sestavni del uspeha le-tega. Pri organizaciji pa vsekakor ne moremo mimo kadrovanja. Sposobnost odkriti pravi kadrovski potencial je posebna, a zelo pomembna veščina. Izkušnje so nas pripeljale do marsikaterih spoznanj, predvsem, da ima delo prodajnega agenta v klicnem centru kar nekaj posebnosti in zahteva tudi poseben profil kadra. V povezavi s tem morajo biti tudi posebni postopki pri izbiri pravih oseb za delo v klicnem centru. Ugotavljamo tudi, da se vloga vodij v podjetjih vse bolj spreminja. Ukazovalni pristop pri vodenju ne deluje več, vsaj na dolgi rok ne. Podjetja iščejo vodje, ki si bodo, poleg doseganja rezultatov, sposobni pridobiti tudi zaupanje in spoštovanje svojih podrejenih. Koncept, ki dosledno upošteva filozofijo učeče se organizacije, je avtentično vodenje, ki se od drugih konceptov vodenja loči po tem, da ne opredeljuje sloga vodenja, ki bi ga moral vodja prevzeti, ampak izpostavlja osebnost vodje, ki naj sledi svojemu značaju (Dimovski in ostali, 2009, str. 102). Ocenjujemo, da je avtentično vodenje primeren koncept pri vodenju klicnega centra. Podrobnejši profil menedžerja klicnega centra predstavljamo v organizacijskem modelu. V poglavjih, kjer opisujemo delovanje in organizacijo klicnih centrov, najprej navajamo njegove značilnosti, prednosti in tudi slabosti. Odgovoriti poskušamo tudi na vprašanje, kdaj je smiselno razmišljati o odprtju klicnega centra, kako velik naj bo in kakšna je najprimernejša oziroma nujna tehnologija, preko katere naj klicni center svoje naloge izvaja. Ko govorimo o prodajnem pristopu v outbound klicnem centru, moramo poudariti, da že dolgo ne uporabljamo več »šablonskih« prodajnih scenarijev. Nemogoče je namreč pripraviti univerzalni scenarij, ki bi stranko pripeljal do pozitivne odločitve o nakupu. Pri prodajnem klicu je bistvenega pomena vzpostaviti dialog s stranko. O tehnikah, kako vzpostaviti dialog s stranko, ki nas bo pripeljal do prodaje, je opisano v poglavju o izobraževanju prodajnih agentov. Poleg rednega izobraževanja pa je pomembno ves čas, torej dnevno, spremljati učinkovitost v klicnem centru. Predstavljamo nekaj najpogostejših kazalnikov oziroma kriterijev za merjenje učinkovitosti agentov v klicnem centru in kako se odzvati na odstopanja. Organizacijski model klicnega centra zaključujemo z modelom nagrajevanja in motiviranja agentov v njem. Osnovni cilj vsakega zaposlenega je zaslužek in ta je tudi največja motivacija za doseganje ciljev tudi agentov v klicnem centru. Pri tem pa je vsekakor nujno, da so ti cilji zastavljeni realno, v nasprotnem primeru bodo na agente vplivali precej demotivacijsko. Velik oziroma pomemben del zaslužka agentov v klicnem centru je provizija od dosežene prodaje, ki se izračuna na podlagi vnaprej pripravljene provizijske lestvice. Ta naj bo, če se le da, zastavljena progresivno. S tem bodo agentje motivirani, da prodajo še več, da pridejo čim višje po prodajni lestvici. Več kot prodajo, višji bo odstotek provizije. Poleg rednih dohodkov pa je smiselno pripraviti še sistem dodatnega nagrajevanja agentov, in sicer za posebne dosežke posameznega agenta kot tudi za dosežke celotne ekipe. Vsekakor pa ni nujno, da so te dodatne nagrade finančne. Njihov glavni namen je predvsem dodatna motivacija posameznika k temu, da bi dosegel še več. Hkrati pa z ekipnimi nagradami spodbujamo timski duh v oddelku, z njim pa je možno doseči sinergijo v končnih rezultatih oddelka.
Keywords: sodobna teorija organizacije, učeča se organizacija, avtentično vodenje, klici center, organizacija klicnega centra, vodenje, zaposlovanje, usposabljanje, izobraževanje, učinkovitost agentov, nagrajevanje zaposlenih
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2324; Downloads: 266
Full text (1,63 MB)

Abstract: V malih družinskih podjetjih, kjer se racionalni poslovni sistem prepleta s čustvenim družinskim sistemom, je vodenje bolj zahtevno kot v večjih podjetjih, kjer velikost pogojuje jasno razmejitev funkcij in odgovornosti. V družinskih podjetjih je ustanovitelj podjetja običajno tudi v vlogi vodje. Zato mora imeti vrsto managerskih kompetenc, ki pa jih večina sedanjih družinskih podjetnikov v okviru formalnega izobraževanja ni pridobila. V teoretičnem delu naloge smo proučili značilnosti družinskih podjetij ter področje managementa, vodenja in kompetenc. Predstavili smo tudi pomembnost prepletanja managerskih in vodstvenih kompetenc. Bolj kot so pri posamezniku lastnosti obeh vlog v ravnovesju, bolj uspešen je lahko na vodstvenem položaju. V empiričnem delu naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov o anketiranih podjetnikih in njihovih podjetjih preverjali tudi delež družinskih podjetij v skladu z definicijo družinskega podjetja, opredeljeno v magistrski nalogi. Ugotovili smo, da je med mikro, malimi in srednje velikimi podjetji 48,4 % družinskih podjetij, ki na ključnih delovnih mestih večinoma zaposlujejo družinske člane. V dveh najobsežnejših vprašanjih, v katerih so anketiranci ocenjevali posamezne kompetence iz predlaganega kompetenčnega profila, smo sicer ugotovili določene razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji v obvladovanju kompetenc in zaznavanju pomembnosti kompetenc, vendar pa nismo uspeli dokazati, da so te razlike statistično značilne. Pokazale pa so se statistično značilne razlike, ko smo v družinskih podjetjih primerjali obvladovanje in pomembnost kompetenc za vodenje. Rezultati kažejo, da v družinskih podjetjih lastniki – managerji ne obvladujejo kompetenc za vodenje v obsegu, kot bi si želeli. Na podlagi izsledkov raziskave smo ugotovili, da v teoretičnem delu magistrske naloge oblikovani kompetenčni profil lahko v celoti predlagamo kot kompetenčni profil vodje družinskega podjetja. V družinskih podjetjih lahko uporabijo kompetenčni profil kot orodje za presojo lastnih vodstvenih kompetenc ali kompetenc vodstvenega kadra v podjetju. Poslovanje družinskih podjetij bo uspešnejše, če bodo sistematično in kontinuirano skrbeli za razvoj vodstvenih kompetenc. Vodstvene kompetence, ki bi jih želeli okrepiti, lahko izboljšajo z izobraževanjem in usposabljanjem, mentorstvom, specialističnim svetovanjem in spoznavanjem dobrih praks. Kompetenčni profil lahko podjetniki uporabijo tudi kot orodje za oblikovanje individualnih programov usposabljanja v procesu priprave naslednikov za prevzem družinskega podjetja. Tako bodo uspešnejši tudi prenosi družinskih podjetij na mlajšo generacijo.
Keywords: družinsko podjetje, management, vodenje, kompetence, učeča se organizacija
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2312; Downloads: 235
Full text (1,88 MB)