1. Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šolMaja Vran, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh delovnih zvezkih Mladinske knjige in treh delovnih zvezkih založbe Rokus Klett. Obravnavamo izbrane delovne zvezke Slovenščina 7, 8 in 9 ter delovne zvezke Slovenščina za vsak dan 7, 8 in 9.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali teorijo učbeniškega gradiva, kjer smo predstavili klasifikacijo učbeniškega gradiva, učbenik kot učno sredstvo, didaktično oblikovanje učbenikov ter kakovost učbeniškega gradiva, kjer smo se posvetili predvsem strukturi gradiva. V empiričnem delu smo natančno prikazali zgradbo vseh izbranih delovnih zvezkov. Posvetili smo se vizualni podobi, zgradbi poglavij in ilustracijam. Nato smo pregledali in analizirali tipologijo nalog v določenem gradivu. Upoštevali smo tipologijo nalog Leona Zormana v delu Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli. Pri analizi nalog smo preučevali podobnosti in razlike med nalogami, težavnost nalog in število nalog v posameznem gradivu. Preučevali smo tudi operativne cilje učnega načrta za slovenščino in ugotavljali, kateri se pojavljajo v določenih gradivih. Analizirali smo tudi navodila, ki so podana pri vsaki nalogi. Pri analizi se je izkazalo, da se gradiva vizualno razlikujejo, prav tako se razlikuje zgradba posameznega delovnega zvezka. Ugotovili smo, da je tipologija nalog v gradivih podobna - več je nalog, kjer učenec/-ka sam napiše odgovor, in sicer tip kratkih odgovorov in tip dopolnjevanja. Težavnost nalog ni razvrščena od lažje k težji, ampak se naloge med seboj mešajo. V delovnih zvezkih se pojavlja različno število nalog, po navadi več nalog vsebuje izbrano gradivo Mladinske knjige. Navodila za reševanje nalog so ustrezna, vsebujejo dovolj podatkov in ne zavajajo. Naloge so ustrezno razvrščene tudi glede na učni načrt, saj lahko zasledimo operativne cilje, ki jih ta predpisuje pri določeni učni enoti. Keywords: učbeniško gradivo, tipologija nalog, delovni zvezek, učni načrt, ustrezna navodila Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1287; Downloads: 144 Full text (2,67 MB) |
2. Raba jezikovnih priročnikov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šoleLucija Hameršak, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu na podlagi izbranega učbeniškega gradiva preverjam rabo jezikovnih priročnikov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole in se pri tem osredotočam na zastopanost nalog v gradivu za jezikovni in književni pouk. V teoretičnem delu se sprva ukvarjam z opredelitvijo jezikovne norme in normativistike ter predstavitvijo temeljnih normativnih jezikovnih priročnikov. Sledi pregled ciljev v učnem načrtu za slovenščino, ki so vezani na rabo jezikovnih priročnikov. Podani so tudi izsledki raziskav, ki so bile opravljene na področju rabe slovarskih normativnih priročnikov v šolah, in možnosti rabe jezikovnih priročnikov Razvezani jezik ter Kratkoslovnica, ki sta namenjena osnovnošolcem in osnovnošolkam, ter portala Fran.
V empiričnem delu so iz izbranega učbeniškega gradiva izpisane in analizirane naloge, ki se (ne)posredno navezujejo na rabo jezikovnih priročnikov. Ugotovljeno je, da se tovrstne naloge pojavljajo tako v učbeniškem gradivu za jezikovni kot tudi književni pouk. Več nalog, ki se na rabo jezikovnih priročnikov navezujejo neposredno, je pri jezikovnem pouku, pri književnem pouku pa je več nalog takih, ki se na rabo priročnikov navezujejo posredno. Največ nalog je vezanih na rabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, drugi priročniki pa so zastopani v manjši meri.
Na podlagi ugotovljenega izpostavljam, da bi bilo treba v učbeniškem gradivu v večji meri spodbujati tudi rabo portala Fran in posameznih jezikovnih priročnikov, na primer Slovenskega pravopisa, Slovarja slovenskih frazemov, Velikega slovarja tujk in terminoloških slovarjev. Keywords: jezikovni priročniki, norma, normativistika, portal Fran, učni načrt, učbeniško gradivo, slovenščina Published in DKUM: 18.09.2017; Views: 2063; Downloads: 345 Full text (1,45 MB) |
3. MIKLOŠIČEVO BERILO ZA OSMI GIMNAZIJSKI RAZRED KOT OSNOVA ZA SPOZNAVANJE RAZVOJA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKATjaša Kordež, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi.
Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili.
Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika. Keywords: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1518; Downloads: 191 Full text (3,24 MB) |