| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBRAVNAVANJE RAZLIČNIH ZVRSTI JEZIKA V NEUMETNOSTNIH BESEDILIH PRI POUKU SLOVENŠČINE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Iris Hamler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Obravnavanje različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole (poudarek na narečju in interesnih govoricah) so v uvodu predstavljene zvrsti in snopi zvrsti, kjer smo izpostavili socialne zvrsti jezika. Le-te delimo na knjižni in neknjižni jezik. Knjižni jezik se deli še na zborni in na splošno- ali knjižnopogovorni jezik, neknjižni jezik pa na pokrajinsko pogovorni in na zemljepisna narečja. Poleg vseh socialnih zvrsti smo predstavili še modifikacije osnovnih socialnih zvrsti, t. i. interesne govorice, kot so sleng, žargon in latovščina (argo). Več pozornosti smo namenili slengu, govorici mladih, saj tudi učbeniški kompleti v večji meri pri interesnih govoricah obravnavajo samo sleng. V nadaljevanju diplomskega dela sledi analiza Pouk slovenščine v osnovni šoli, ki je zelo povezan in odvisen od devetletnega osnovnega šolanja (devetletke), njenih ciljev ter organizacijskih in vsebinskih sprememb. Pouk slovenščine se tako v osnovni šoli deli na tri triletja. V I. triletje spadajo 1., 2. in 3. razred, v II. triletje 4., 5. in 6. razred, v III. triletje pa 7., 8. in 9. razred. Posvetili se bomo pouku slovenščine v tretjem triletju (torej v 7., 8. in 9. razredu) osnovne šole, torej tudi obravnavi splošnih, funkcionalnih in izobraževalnih ciljev pri obravnavi neumetnostnih besedil tega triletja. Pri pouku slovenščine je potrebno upoštevati tudi naloge in cilje sodobnega jezika, ki temeljijo na sporazumevalni zmožnosti učencev, zato nas zanima, v kolikšni meri so zmožni tvoriti in sprejemati različna besedila glede na različne okoliščine, namen in vsebino. Pri pouku slovenščine prav tako ne smemo pozabiti na didaktična načela kot osnovne smernice, ki vplivajo na izbiro celotnega učnega procesa in nas opozarjajo na bistvene značilnosti uspešnega pouka ter nas svarijo pred različnimi pomanjkljivostmi v poučevanju. Jedro diplomskega dela temelji na predstavitvi vseh učbeniških kompletov za pouk slovenščine v tretjem triletju in na preučevanju ter analizi le-teh pri obravnavi različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole. Predstavljeni so učbeniški kompleti HURA ZA SLOVENŠČINO! (DZS), SLOVENŠČINA (Mladinska knjiga) in SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN (Rokus). Pregled učbeniških kompletov temelji na obravnavi različnih (socialnih) zvrsti jezika, s poudarkom na narečju in interesnih govoricah. Pri obravnavi narečja lahko iz učnega načrta razberemo dvojno vlogo le-tega: na eni strani je narečje kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, na drugi pa gre za usvajanje narečja kot socialne zvrsti. Namen diplomskega dela je predstaviti socialne zvrsti jezika in zastopanost le-teh tako v učnem načrtu kot v učbeniških kompletih za tretje triletje osnovne šole in hkrati ugotoviti, ali se določeni učbeniški kompleti dovolj posvečajo omenjeni tematiki oziroma ali se skladajo s tem, kar predvideva učni načrt. Pomembno je tudi ugotoviti, katere vrste nalog so pri preučevanju omenjene tematike predvidene (naloge zaprtega tipa, naloge polodprtega tipa ali naloge odprtega tipa) in koliko je teh nalog. Poleg omenjene analize učbeniških kompletov bomo s pomočjo ankete poskušali ugotoviti, kaj o zastopanosti socialnih zvrsti v učbeniških kompletih in skladnosti le-teh z učnim načrtom menijo učitelji slovenščine petih različnih osnovnih šol. Na podlagi vsebinskega pregleda in analize vseh učbeniških kompletov lahko ugotovimo, da so analizirani učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, torej za obravnavano tematiko uresničujejo z učnim načrtom predpisane vsebine in cilje, vezane na narečje in interesne govorice. Čeprav so učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, je možno opaziti razlike, ki se pojavljajo v vlogi oziroma pomenu, ki jo obravnavani tematiki pripisujejo posamezni učbeniški kompleti.
Keywords: Ključne besede: socialne zvrsti, modifikacije socialnih zvrsti, pouk slovenščine v tretjem triletju, učbeniški kompleti, učni načrt.
Published: 30.07.2010; Views: 3624; Downloads: 216
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Renata Bovha, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Zdravstvena vzgoja pri predmetu spoznavanje okolja proučujemo zastopanost zdravstvenovzgojnih vsebin pri pouku, v prvem triletju osnovne šole. V prvem, teoretičnem delu opredelimo termin zdravstvena vzgoja ter kako je zdravstvena vzgoja vključena v sam vzgojno-izobraževalni sistem. Raziskujemo zastopanost zdravstvenovzgojnih vsebin v nekaterih evropskih osnovnih šolah. Kot zanimivost naj omenimo, da se v finskih osnovnih šolah pojavi samostojen predmet zdravstvena vzgoja. Nadaljnje opredelimo razlike med zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja, ter predstavljamo najpogostejše programe promocije zdravja v šolah. Podrobneje opišemo zelo razširjen projekt Zdrava šola. Teoretični del zaključujemo s predlogi in nasveti o učinkovitejšem poučevanju zdravstvene vzgoje v šoli. V drugem, praktičnem delu predstavljamo analizo primerjave posodobljenega in starega učnega načrta za predmet spoznavanje okolja. Opažamo, da ni razlike v številu zdravstvenovzgojnih ciljev. Sledi analiza učbeniških kompletov založb Rokus, Modrijan in Mladinska knjiga z vidika zastopanosti zdravstvenovzgojnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja v prvem triletju. Ugotavljamo, da Mladinska knjiga v svojih gradivih zajema največ ciljev s področja zdravstvene vzgoje in ponuja temu primerne kvalitetne naloge. Predstavljamo nekaj didaktičnih pripomočkov, ki bodo učiteljem v pomoč pri podajanju zdravstvenovzgojnih vsebin. Izvedli smo pet intervjujev, s katerimi smo dobili mnenja o zdravju v šolah in o delovanju projekta Zdrava šola. Strokovnjakinja Fani Čeh meni, da so učitelji premalo izobraženi za podajanje zdravstvenovzgojnih vsebin. Intervjuvanci so mnenja, da projekt Zdrava šola dobro vpliva na klimo osnovne šole.
Keywords: predmet spoznavanje okolja, zdravstvena vzgoja, prvo triletje, promocija zdravja, projekt Zdrava šola, učbeniški kompleti
Published: 24.04.2013; Views: 1490; Downloads: 219
.pdf Full text (1,02 MB)

3.
Učbeniška gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije
Janja Milošič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Učbeniška gradiva za pouk naravolovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo naravoslovni sklop (opisani so naravoslovje, njegova področja in vede, vertikala naravoslovja v osnovni šoli, pridobivanje naravoslovnih kompetenc skozi naravoslovne vsebine, naravoslovna pismenost in pomen zgodnjega naravoslovja), psihološki sklop (predstavljene so psiho-fizične lastnosti devet- in desetletnikov) in didaktični sklop (predstavljeni so pouk glede na Bloomovo taksonomijo ciljev ter gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole). V empiričnem delu sta predstavljena analiza učnega načrta za naravoslovje in tehniko ter analiza Sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjenih učbeniških kompletov za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu (v šolskem letu 2016/2017) po Bloomovi taksonomiji. Ugotovljeno je, da učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011) vsebuje cilje vseh taksonomskih stopenj po Bloomu, vendar premalo poudarja enakomerno razporeditev ciljev s stališča Bloomove taksonomije. Prav tako so rezultati analiz pokazali, da v učbeniških kompletih za naravoslovje in tehniko v četrtem razredu (potrjenih za šolsko leto 2016/2017) prevladujejo cilji nižjih taksonomskih stopenj po Bloomu in da se v gradivih, katerih soavtor je specialni didaktik s področja naravoslovja, pojavi večja razpršenost ciljev s stališča Bloomove taksonomije.
Keywords: naravoslovje, Bloomova taksonomija, učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011), učbeniški kompleti, 4. razred
Published: 25.05.2017; Views: 793; Downloads: 105
.pdf Full text (2,17 MB)

4.
Primerjava slovenskega učbeniškega kompleta za učni predmet družba z avstrijskim učbeniškim kompletom za učni predmet geografija in gospodarstvo
Viktorija Fartelj, Vlasta Hus, 2009, short scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil ugotavljanje pestrosti ponudbe učbeniških kompletov in celovitosti učbeniških kompletov za učni predmet družba v petem razredu devetletne osnovne šole v Sloveniji in za učni predmet geografija in gospodarstvo v prvem razredu glavne šole oziroma za peto izobraževalno stopnjo splošne šolske obveznosti v Avstriji ter primerjanje slovenskega učbeniškega kompleta z avstrijskim učbeniškim kompletom po določenih kriterijih. V raziskavo so bili zajeti slovenski učbeniški kompleti za družbo v petem razredu in avstrijski učbeniški kompleti za učni predmet geografija in gospodarstvo na peti stopnji splošne šolske obveznosti. Raziskava je pokazala, da je večja pestrost ponudbe učbeniških kompletov za omenjena učna predmeta v Avstriji. Celovitost pa je večja pri slovenskih učbeniških kompletih. Primerjava slovenskega in avstrijskega učbeniškega kompleta kaže, da obstajajo razlike v usklajenosti ciljev učbeniškega kompleta s cilji nacionalnega učnega načrta in med sestavnimi deli posameznih učnih gradiv. Na drugi strani obstajajo podobnosti med učbeniškima kompletoma, kot so spodbujanje aktivnega učenja in poučevanja, spodbujanje medpredmetnih povezav in podobne izvenbesedilne karakteristike.
Keywords: družba, geografija in gospodarstvo, slovenski učbeniški kompleti, avstrijski učbeniški kompleti
Published: 22.09.2017; Views: 383; Downloads: 35
.pdf Full text (536,48 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica