| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, master's thesis

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 601
.pdf Full text (1,79 MB)

2.
KLASIFIKACIJA TERJATEV IN OBLIKOVANJE BONITETNIH RAZREDOV V BANKI X
Maja Janačković, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V času svetovne krize in zaostrenih gospodarskih razmer se je povečalo tveganje tudi pri poslovanju finančnih institucij. Vsaka finančna ustanova mora obvladovati tveganja pri svojem poslovanju, tako kreditna, tržna kot operativna. Največji delež tveganja odpade na kreditno tveganje, ki mu je bilo v diplomskem seminarju posvečenega največ prostora. V diplomskem seminarju smo želeli izpostaviti pomen upravljanja s kreditnim tveganjem v banki. Banka mora predvsem oceniti, kakšna je možnost, da bo posojeni denar oziroma financirani predmet dobila poplačan. Pred financiranjem je torej nujno potrebno oceniti, kakšno tveganje obstaja, da stranka mogoče ne bo mogla ali ne bo hotela poplačati obveznosti. Za obvladovanje kreditnega tveganja se banke poslužujejo različnih tehnik odkrivanja možnosti plačila oziroma neplačila. S tem področjem se v bankah ponavadi ukvarja oddelek bonitete oziroma področje »Upravljanje s kreditnimi tveganji«. Zaposleni v bonitetni službi ocenjujejo posamezna podjetja, ki želijo financiranje, na podlagi klasičnih finančnih analiz, ugotavljanja bonitete strank in predvsem ugotavljanja, ali je stranka sposobna ustvariti dovolj denarnega toka, da bo potencialne obveznosti lahko plačevala. S poglobljeno analizo smo pridobili dodatna znanja s področja ugotavljanja bonitete in plačilne sposobnosti podjetij.
Keywords: tveganja, tveganje v bankah, kreditno tveganje, upravljanje tveganj, analiza tveganj.
Published in DKUM: 05.07.2017; Views: 1167; Downloads: 103
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM D.D. IN NOVE LB D.D. TER IZBRANIH TUJIH BANK
Daniel Medved, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d. V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke.
Keywords: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA
Published in DKUM: 20.08.2012; Views: 3078; Downloads: 308
.pdf Full text (597,55 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica