1. Analiza tveganj v dobavnih verigahIvan Dimkovski, 2025, undergraduate thesis Abstract: Konkurenčni boj med podjetji se vedno bolj seli na raven dobavnih verig. Prav zato je vedno bolj pomembno njihovo upravljanje in upravljanje s tveganji, ki se pojavljajo v dobavnih verigah.
Tveganje je tisti element, ki se mu ne moremo izogniti in je vedno bolj prisotno, tako v življenju ljudi, kot tudi v poslovnem življenju. Na splošno razmišljamo o tveganju z negativno konotacijo. Običajno razmišljamo o tveganju v smislu neprijetnih dogodkov, ki se lahko zgodijo. Osnovna težava, ko razmišljamo o tveganju je, da se ta pojavlja v veliko različnih oblikah. V dobavnih verigah, se lahko tveganje tako pojavi na kateri koli točki te verige.
Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na povečevanje tveganj v dobavnih verigah in v diplomskem delu se bomo osredotočili na nekatere izmed njih. Najbolj nas zanimajo tveganja, ki jih prinašajo nenadni, nenapovedani dogodki, ki so posledica vojn, bolezni, politične aktivnosti, skratka dogodki, ki jih je težko napovedati in predstavljajo velika tveganja v upravljanju dobavnih verig.
V realnem življenju pa je velika večina tveganj manjših in imajo omejene posledice. Če za primer vzamemo zastoj na avtocesti, ki lahko povzroči zamudo pri dobavi za dobro uro, je malo verjetno, da bi ta zamuda imela katastrofalne posledice za podjetje.
V diplomskem delu ugotavljamo, da so posledice tveganj v dobavnih verigah kompleksen problem, ki zahteva dobro pripravljenost na hitre reakcije, in sicer tako na državni ravni, kot na ravni podjetij in posameznikov.
Keywords: Dobavna veriga, tveganje dobavnih verig, upravljanje tveganja dobavnih verig
Published in DKUM: 25.11.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (918,13 KB) |
2. Učinkovitost izobraževalnih intervencij pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezoLiza Kralj, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo glavni vzrok umrljivosti, družinska anamneza pa je eden najpomembnejših neizogibnih dejavnikov tveganja. Namen je bil ovrednotiti učinkovitost izobraževalnih intervencij zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v PubMed, CINAHL (EBSCOhost), Web of Science ter Cochrane Library. Raziskave smo kritično ocenili z JBI orodjem ter uvrstili v hierarhijo dokazov. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Analizirali smo 11 raziskav ter oblikovali tri glavne kategorije: učinkovitost intervencij, vlogo družinske anamneze ter oblike in izvedbo intervencij. Podkategorije vključujejo izboljšanje znanja o tveganju, spremembo vedenja, klinične/nebiokemične izide, identifikacijo in vključevanje družinskih članov, motivacijo skozi družinske izkušnje, sistematično zbiranje anamneze, osebno svetovanje in edukacijo ter digitalne in eHealth rešitve.
Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije zdravstvenih delavcev učinkovito zmanjšujejo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo. Individualno prilagojeni, multidisciplinarni programi izboljšujejo krvni tlak, lipidni profil, telesno maso ter spodbujajo trajne spremembe življenjskega sloga.
Keywords: srčno-žilne bolezni, družinska anamneza, izobraževalne intervencije, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 20.11.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,40 MB) |
3. Izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičninŠpela Lavrič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičnin (CRE) in vpliv teh tveganj na finančno stabilnost bank iz držav Evropske unije. Analiza se osredotoča na obdobje 2017–2023, ko so se evropski trgi soočili s pomembnimi izzivi, kot so pandemija covida-19, spremembe v delovnih navadah, rast e-trgovine in zaostritev monetarne politike.
Rezultati kažejo, da je trg poslovnih nepremičnin v zadnjih letih izrazito cikličen. Po stabilni rasti do leta 2019 je pandemija povzročila skoraj 50-odstotni padec investicij, sledilo je kratkotrajno okrevanje leta 2021, ki sta ga poganjali logistika in industrija, nato pa je v letih 2022–2023 prišlo do novega upada, povezanega z višjimi obrestnimi merami in strožjimi pogoji financiranja. Med državami izstopajo Nemčija kot največji, a hkrati ranljiv trg, Švedska s posebno volatilnostjo ter Italija in Španija z manjšimi, a stabilnejšimi obsegi naložb.
Empirični del magistrskega dela prikazuje, da posojila zavarovana s poslovnimi nepremičninami v povprečju predstavljajo 15,3 % celotnih bančnih portfeljev v Evropski uniji, pri čemer v nekaterih državah, kot so Ciper, Estonija, Litva in Latvija, presegajo 25 %. Povprečno razmerje med posojili zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami in kapitalom kaže, da so banke v povprečju skoraj v celoti kapitalsko obremenjene s tem segmentom. Najranljivejše so manjše države z visoko koncentracijo posojil in nižjimi kapitalskimi blažilniki, zlasti Estonija in Belgija. Na drugi strani države, kot so Francija, Finska, Švedska in Irska, izkazujejo večjo stabilnost zaradi nižje izpostavljenosti in močnejše kapitalske zaščite.
Nedonosna posojila so se v povprečju zmanjševala, a ostajajo visoko tvegan segment v nekaterih državah, pri čemer pokritost z rezervacijami močno variira, od nadpovprečnih vrednosti na Portugalskem in v Bolgariji do razmeroma nizkih v Nemčiji in na Švedskem.
Ugotovitve potrjujejo, da stabilnost bančnega sistema Evropske unije ni enakomerno porazdeljena. Manjši bančni sistemi z visoko koncentracijo teh posojil in slabšo kapitalsko zaščito so bistveno ranljivejši, medtem ko večji in kapitalsko močnejši sistemi izkazujejo večjo odpornost.
Keywords: evropske banke, poslovne nepremičnine, izpostavljenost nepremičninam, bančna tveganja, trg poslovnih nepremičnin.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,62 MB) |
4. Depresivna motnja – tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene negeLana Zarič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pojav depresivne motnje pri študentih zdravstvene nege vpliva na kasnejši razvoj samomorilnih misli in poveča tveganje za dejanje samomora. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv depresije na tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege.
Metode: Opravljen je pregled strokovne literature z rabo treh mednarodnih podatkovnih baz: Science Direct, PubMed in SAGE. Potek iskanja literature je prikazan tabelarno ter dodatno predstavljen v diagramu PRISMA. Moč dokazov je bila opravljena po piramidni hierarhiji dokazov. Sinteza je bila opravljena s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili dvanajst raziskav. S tematsko analizo smo ustvarili dve kategoriji v povezavi z dvema podkategorijama: psihološki dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (depresija kot osrednji motiv dejavnika tveganja ter samomorilne misli in vedenje) ter družbeni, osebni, akademski in vedenjski dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (družbeni in osebni dejavniki tveganja ter akademski in vedenjski dejavniki tveganja). Rezultati kažejo na močno povezavo med depresivno simptomatiko in pojavnostjo samomorilnosti pri študentih zdravstvene nege.
Razprava in zaključek: Pregled literature opozarja in potrjuje povezanost depresivne motnje s samomorilnimi mislimi pri študentih zdravstvene nege. Ključno je pravočasno prepoznavanje simptomov (preventiva), razvoj ustreznih preventivnih programov (podpora) v šolskem okolju in preprečevanje nastanka samomorilnih misli pri študentih zdravstvene nege.
Keywords: duševno zdravje, obvladovanje depresije, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,63 MB) |
5. Javno-zasebno partnerstvo v Evropi v obdobju 2010-2023Maja Pikl, 2025, undergraduate thesis Abstract: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim sektorjem, v zadnjih letih naraščajo v pomenu. Ključna vloga teh partnerstev je zagotavljanje javnih dobrin in storitev, pri čemer zasebni partner prevzame pomemben delež tveganja in odgovornosti za njihovo učinkovito upravljanje. JZP se uveljavijo kot inovativno politično orodje, katerega uspešna implementacija prinaša koristi tako za javni kot zasebni sektor, predvsem pa za končne uporabnike, za katere je posamezen projekt zasnovan.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in analitični del. V teoretičnem delu so predstavljene osnovne značilnosti in sestavine JZP, kot tudi tveganja, ki jih ti projekti prinašajo. Obravnavane so prednosti in slabosti teh partnerstev, prav tako pa so izpostavljene priložnosti in nevarnosti, ki se lahko pojavijo med njihovim izvajanjem. Ker se projekti JZP lahko izvajajo na podlagi dveh različnih pravnih okvirov – pogodbenega in statusnega partnerstva – so v nalogi natančno opredeljene njihove značilnosti.
V analitičnem delu naloge je izvedena analiza področja JZP v Evropi, kjer so obravnavani projekti med letoma 2010 in 2023, z osredotočenostjo na število izvedenih projektov po državah in sektorjih. Na koncu so predstavljeni tudi izbrani primeri projektov, v katerih je bila uporabljena pogodba JZP.
Keywords: Javno-zasebno partnerstvo, SWOT analiza, zgodovina JZP, tveganja JZP, kolopark Nazarje.
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,60 MB) |
6. Pričakovanja in tveganja odjemalcev pri uporabi klepetalnih robotovAnja Sraka, 2025, master's thesis Abstract: Današnji hiter tempo življenja se pozna tudi v poslovnem svetu. Organizacije na potrebe odjemalcev po vedno pogostejši in hitrejši komunikaciji odgovarjajo z uvedbo klepetalnih robotov. Ti prevzemajo vlogo fizičnih svetovalcev in prodajalcev, saj med drugim svetujejo in nudijo informacije o izdelkih in/ali storitvah organizacij ter svetujejo in pomagajo pri spletnem nakupovanju. V tujini je uporaba klepetalnih robotov že precej razširjena, zanimalo pa nas je stanje pri nas.
Naše področje raziskovanja so pričakovanja in tveganja slovenskih odjemalcev pri uporabi klepetalnih robotov, namenjenih podpori odjemalcem in asistenci pri spletnem nakupovanju. V teoretičnem delu smo izpostavili povezanost razvoja tehnologije in marketinškega komuniciranja, podrobneje opisali klepetalne robote in predstavili dobre prakse v Sloveniji. V empiričnem delu smo z opisno statistiko predstavili osnovne značilnosti vzorca. Z raziskovalno faktorsko analizo smo preverili veljavnost našega merskega instrumenta in zanesljivost s koeficientom Cronbachove alfe. Ugotavljali smo, ali obstajajo statistično značilne razlike med pričakovanji in tveganji tistih, ki so že kdaj uporabili klepetalni robot, in tistih, ki ga niso še nikoli. Statistično značilnih razlik nismo potrdili, zato rezultati regresijske analize veljajo za oboje – uporabnike in neuporabnike. Z enostavno regresijsko analizo smo namreč preverjali posamični vpliv ene dimenzije pričakovanj na odvisno spremenljivko, ki je namen uporabe klepetalnega robota. Potrdili smo, da pričakovano delovanje klepetalnega robota ob drugih spremenljivkah vpliva na namen uporabe klepetalnega robota. Statistično značilne povezave med pričakovano enostavnostjo uporabe in užitkom ob uporabi klepetalnega robota na eni strani in namenom uporabe klepetalnega robota na drugi nismo potrdili. Statistično značilno pa smo potrdili, da pričakovana tveganja negativno vplivajo na namen uporabe klepetalnega robota. Ugotavljali smo še potencialne koristi, ki jih pričakujejo odjemalci, in druge razloge neuporabe klepetalnega robota, ki jih izpostavljajo odjemalci. Z razumevanjem dejavnikov, ki odjemalce spodbujajo ali odvračajo od uporabe klepetalnih robotov, lahko organizacije bolje prilagodijo tehnologijo potrebam odjemalcev ter zmanjšajo neizpolnjena pričakovanja in morebitno nezadovoljstvo. Iz tega vidika je koristen vpogled v vplive na namen uporabe klepetalnega robota, saj je to ključni dejavnik za začetno in nadaljnjo uporabo klepetalnih robotov.
Keywords: klepetalni robot, pričakovanja odjemalcev, tveganja odjemalcev, namen uporabe, umetna inteligenca
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (4,67 MB) |
7. Analiza razkritij o upravljanju s tveganji v letnih poročilih slovenskih kotirajočih podjetijKarin Majger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razkritja o upravljanju s tveganji v letnih poročilih podjetij. Osredotoča se na to, kako podjetja razkrivajo obvezne in prostovoljne informacije o tveganjih ter katera tveganja prepoznavajo kot ključna oz. najpomembnejša. Namen diplomskega dela je proučiti obseg (razširjenost) in vsebinsko primernost (ustreznost) razkritij o upravljanju s tveganji v letnih poročilih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, pri čemer se osredotočamo na poslovni del v letnih poročilih. S tem zagotavljamo vpogled v stanje glede razkrivanja informacij o tveganjih v Sloveniji na izbranem vzorcu podjetij. V raziskavo je bilo vključenih 23 podjetij za obdobje treh let, in sicer od leta 2019 do leta 2021. S pomočjo raziskave smo proučili, ali so informacije o upravljanju s tveganji ustrezne glede na obvezna in prostovoljna razkritja v letnih poročilih podjetij za dobro analitično uporabnost informacij deležnikov podjetij.
Diplomsko delo je strukturirano v več poglavij. V uvodu so podani opredelitev področja raziskave, namen in cilji raziskave ter hipoteze, ki smo jih preverjali v empiričnem delu. Teoretični del opredeljuje tveganje, njegove različne vrste (finančna, operativna, strateška, pravna in okoljska tveganja) ter strategije in procese upravljanja s tveganji. V njem so opisani tudi pomen razkrivanja tveganj v letnih poročilih in razlike med obveznimi in prostovoljnimi razkritji. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli kvalitativno in kvantitativno analizo obveznih in prostovoljnih razkritij o tveganjih v poslovnem delu letnih poročil izbranih podjetij. Rezultati analize kažejo, da vsa podjetja konsistentno razkrivajo vse obvezne kategorije tveganj, kar kaže na visoko raven skladnosti z zakonodajo. Pri prostovoljnih razkritjih pa so bile ugotovljene bistvene razlike med podjetji, saj nekatera podjetja vključujejo več kategorij, ki smo jih določili v okviru analize, medtem ko druga razkrivajo le minimalno število informacij. Večina podjetij kot najpomembnejše tveganje izpostavlja finančno tveganje, pri nekaterih podjetjih pa se pojavljajo tudi druga tveganja, kot so operativna in kibernetska. Delo opozarja tudi na visoko stopnjo standardizacije letnih poročil, ki se iz leta v leto pogosto le minimalno spreminjajo. Na koncu smo preverjali še hipoteze diplomskega dela. Prva hipoteza (H1), da slovenska podjetja razkrivajo obvezne informacije o upravljanju s tveganji v letnih poročilih v proučevanem obdobju, je bila potrjena. Druga hipoteza (H2), da večina (več kot polovica) slovenskih podjetij prostovoljno razkriva informacije o upravljanju s tveganji, je bila prav tako potrjena. Tudi tretja hipoteza (H3), da večina podjetij kot ključno tveganje razkriva finančno tveganje, je bila potrjena.
Za prihodnje raziskave predlagamo podrobnejšo analizo dolgoročnih trendov razkrivanja tveganj, predvsem v obdobju po pandemiji covida-19, in vključitev širšega vzorca podjetij ali primerjalno analizo s podjetji iz drugih držav, kar bi omogočilo boljši vpogled v prakse upravljanja s tveganji.
Keywords: upravljanje s tveganji, obvladovanje tveganj, tveganja, kotirajoča podjetja, letno poročilo, razkritja o upravljanju s tveganji, obvezna razkritja, prostovoljna razkritja
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,99 MB) |
8. Obvladovanje kibernetskih tveganj v računovodstvu: vloga notranjih kontrolMojca Hancman, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je raziskana vloga notranjih kontrol pri obvladovanju kibernetskih tveganj v računovodskih informacijskih sistemih. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako notranje kontrole prispevajo k večji varnosti računovodskih informacijskih sistemov in zmanjšujejo tveganja za kibernetske napade. V delu so najprej predstavljeni osnovni pojmi in vrste notranjih kontrol, nato pa je sledi pregled domače in tuje strokovne literature, ki obravnava pomen teh kontrol pri zaščiti informacijskih sistemov. Poudarili smo ranljivost računovodskih informacijskih sistemov v digitalnem okolju, kjer grožnje, kot so phishing napadi, kraja identitete in malware napadi, predstavljajo resno nevarnost za organizacije. Predstavljene so glavne vrste notranjih kontrol (preventivne, detektivne in korektivne) ter njihova implementacija preko sodobnih računovodskih informacijskih sistemov, ki omogočajo omejevanje dostopa, ustvarjanje revizijskih sledi ter sprotno spremljanje transakcij. Obravnavali smo tudi možne napredne varnostne ukrepe, kot so blockchain tehnologija, pametne pogodbe in neprekinjena revizija. Diplomsko delo zaključuje, da učinkovita zaščita računovodskih informacijskih sistemov temelji na celostnem pristopu, ki vključuje napredno tehnologijo, usposabljanje zaposlenih in stalno posodabljanje varnostnih politik. Rezultati potrjujejo, da notranje kontrole pomembno prispevajo k zmanjšanju kibernetskih tveganj in ohranjanju stabilnega in zanesljivega finančnega poročanja podjetij.
Preverjene so tri hipoteze. Hipoteza H1 se nanašala na povezavo med rednimi pregledi notranjih kontrol in zmanjšano pojavnostjo nepooblaščenih dostopov ter finančnih prevar. Hipoteza H3 obravnava vpliv celovitih strategij obvladovanja tveganj v računovodskih informacijskih sistemih na preprečevanje finančnih izgub in kibernetskih incidentov. Obe hipotezi sta bili podprti z ugotovitvami iz strokovne literature. Hipoteze H2, ki predvidevala, da so podjetja z močnimi preventivnimi kontrolami redkeje tarča kibernetskih napadov, pa ni bilo mogoče potrditi ali ovreči, saj v pregledanih virih ni bilo dovolj empiričnih podatkov za primerjavo pogostosti napadov glede na vrsto uporabljenih notranjih kontrol.
Raziskava ima določene omejitve, ki jih je treba upoštevati pri interpretaciji ugotovitev. Osredotoča se zgolj na najpogostejše oblike kibernetskih groženj in ne zajema vseh možnih vrst napadov. Prav tako obravnava predvsem osnovne vrste notranjih kontrol in izbrane avtomatizirane varnostne ukrepe, pri čemer niso vključeni vsi varnostni mehanizmi, ki jih uporabljajo sodobni računovodskih informacijski sistemi. Diplomsko delo temelji izključno na pregledu obstoječe literature v slovenskem in angleškem jeziku. Poleg tega se raziskava ne ukvarja s podrobno primerjavo posameznih programskih rešitev računovodskih informacijskih sistemov (npr. SAP, Oracle, Microsoft Dynamics), temveč ostaja na ravni splošnih značilnosti notranjih kontrol v digitalnem okolju.
Keywords: kibernetska tveganja, kibernetska varnost, računovodstvo, upravljanje kibernetskih tveganj, notranje kontroliranje, notranje kontrole
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (804,27 KB) |
9. Vpliv spanja na razvoj zdravega novorojenčkaMaja Zorec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Spanje je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje skozi celotno življenje. Pomembno je, da novorojenčki spijo dovolj časa, saj pomanjkanje le-tega vpliva na celotni dojenčkov razvoj. Namen diplomskega dela je bil na podlagi literature raziskati, kako spanje vpliva na razvoj zdravega novorojenčka.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije, komparacije in metodo sinteze. Pregled literature smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Cochrane Library, CINAHL Ultimate in Web of Science. Za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Izbiro ustreznih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 1512 člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da spanje novorojenčka vpliva na različna področja dojenčkovega razvoja, kot so: telesni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na posamezni razvoj dojenčka, prav tako pa zaradi tega obstaja večje tveganje za razvoj anksioznih motenj.
Razprava in zaključek: Spanje je ključnega pomena za zdrav dojenčkov razvoj, saj pomanjkanje le-tega negativno vpliva na celoten otrokov razvoj. Zato je zelo pomembno razumevanje pomembnosti spanja pri novorojenčku, tako za zdravstvene delavce kot tudi za starše.
Keywords: spanje, zdrav otrok, tveganja v razvoju
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,12 MB) |
10. Psihosocialna tveganja in njihova povezava z dobrim počutjem zaposlenih - primerjava med organizacijamaAna Marija Gričnik, 2025, master's thesis Abstract: Ljudje preživimo na delovnem mestu velik del življenja. Tako je obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju izrednega pomena, saj pripomore k dobremu počutju zaposlenih in pozitivno prispeva k njihovemu psihofizičnemu zdravju ter prek tega pomembno bogati splošno kakovost življenja. Zaradi njihove tesne povezanosti s stresom pozornost na psihosocialna tveganja v zadnjem času vse bolj narašča. Gre za širok preplet dejavnikov, vse od organizacijskih, delovnih, socialnih in okoljskih, ki negativno vplivajo na psihofizično zdravje zaposlenega. S spreminjajočimi se razmerami dela ter stalnim razvojem tehnologije, se število dejavnikov tveganj v delovnem okolju le še veča, ob tem pa se obstoječi dejavniki tveganj le še poglabljajo. Zato pa so spodbujanje dobrega počutja ter v sklopu tega SEDP in PDP zaposlenih izrednega pomena. SEDP je celovit koncept, ki ga mnogi enačijo s srečo in se v splošnem nanaša na občutke splošne izpolnjenosti, zadovoljstva, smisla in kvalitete življenja. Kot tak pomembno prispevka k večji zavzetosti, zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih, krepi njihovo pripadnost podjetju ter medsebojne odnose. Medtem pa lahko PDP enačimo s psihološkim zdravjem ter se v okviru delovnega okolja kaže predvsem v prosocialnem vedenju, večji pripravljenosti za pomoč drugim, pozitivni naravnanosti, večji produktivnosti, inovativnosti in navsezadnje tudi v boljšem obvladovanju stresa. Neobvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju ter s tem povezane višje ravni stresa in nižje ravni dobrega počutja zaposlenih imajo lahko vrsto negativnih učinkov, ki na ravni zaposlenih kažejo na čustveni, vedenjski, kognitivni in fiziološki ravni ter kot take izrazito negativno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledice navedenega pa občuti tudi organizacija, in sicer predvsem v obliki višjih stroškov kot posledice večjega absentizma, prezentizma in fluktuacije zaposlenih, njihove nižje delovne učinkovitosti, večjega števila napak pri delu, pogostejših z delom povezanih nesreč in obolenj, slabših medosebnih odnosov, nižje motivacije in zadovoljstva in kot posledica nižje splošne poslovne uspešnosti organizacije.
V empiričnem delu smo izvedli raziskavo psihosocialnih tveganj, PDP, SEDP in njihove povezave med zaposlenimi v dveh majhnih družinskih podjetjih na Pohorju, ki delujeta v gostinsko-turističnem sektorju. Za dan sektor so značilne sezonskost dela, neredne delovne ure, delo ob neugodnem času, kadrovske težave ter izpostavljenost fizični in čustveni izčrpanosti. V sklopu tega smo si zadali štiri hipoteze. Preko uporabe metod deskriptivne statistike, Shapiro-Wilkovega testa normalnosti porazdelitve, Mann- Whitneyjevega U-testa za primerjavo dveh neodvisnih vzorcev in Spearmanovega koeficienta korelacije za ugotavljanje statistično pomembnih povezav med spremenljivkami, smo ugotovili, da se kljub danim tveganjem, zaposleni v obeh preučevanih organizacijah v povprečju delno dobro počutijo, so zadovoljni s svojim življenjem, ne doživljajo psihosocialnih tveganj v delovnem okolju ter da se stopnja zaznanih psihosocialnih tveganj med njimi statistično pomembno ne razlikuje. Dokazali smo tudi, da v preučevanih organizacijah ni statistično pomembne negativne povezave med psihosocialnimi tveganji in SEDP in PDP zaposlenih. Na podlagi analize podatkov in izvedenega teoretičnega pregleda danih konceptov, smo oblikovali smernice za izboljšanje stanja psihosocialnih tveganj, SEDP in PDP zaposlenih v preučevanih organizacijah.
Keywords: dobro počutje zaposlenih, stres, psihosocialna tveganja, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje.
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 88
Full text (8,61 MB) |
