1. Analiza organizacije osebnega potovanja in predlog trajnostnih alternativ: študija primera Nizozemska : študija primera NizozemskaTadej Gale, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil analizirati osebno izvedeno potovanje na Nizozemsko in oblikovati njegovo trajnostno alternativo. Cilj je bil pokazati, kako lahko posameznik z manjšimi spremembami pri načrtovanju potovanja zmanjša negativne vplive na okolje in hkrati izboljša kakovost izkušnje. V delu smo primerjali dejansko izvedeno potovanje na Nizozemsko z njegovo trajnostno alternativo. Dejansko potovanje je temeljilo na letalskem prevozu, hitrejšem tempu in mešanici verižnih ter lokalnih ponudnikov, preoblikovano pa na kombinaciji železniškega prevoza in počasnejših oblik mobilnosti z večjim vključevanjem lokalnih storitev. Rezultati primerjave kažejo, da zamenjava načina prevoza občutno zmanjša okoljski odtis. Počasnejša mobilnost na destinaciji pomeni manj intenzivne premike in več časa za doživetja, izbira manjših lokalnih nastanitev ter prehrane pa poveča delež porabe, ki ostane v lokalnem okolju, ter zmanjša količino odpadkov. Aktivnosti so bolj umeščene v lokalno skupnost, kar prispeva k bolj avtentični izkušnji, hkrati pa izbor termina zunaj glavne sezone in turistično najbolj obremenjenih mest zmanjšuje pritisk na ta območja. Skupni stroški trajnostne različice ostanejo primerljivi z izhodiščnim potovanjem, medtem ko se prihranki zaradi mobilnosti in lokalnih izbir deloma uravnotežijo z daljšim potovalnim časom. Skupno se kakovost doživetja poveča, ob zmernih kompromisih glede hitrosti in logistike.
Keywords: trajnostni turizem, počasni turizem, trajnostna mobilnost, ogljični odtis
Published in DKUM: 08.01.2026; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (3,97 MB) |
2. Najstarejša trta kot primer dobre prakse lokalnega povezovanja : diplomsko deloMatija Likar, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na temo lokalnega povezovanja v kmetijstvu, na to, kaj lokalno povezovanje pomeni, kakšni so možni načini povezovanja in natančneje, kako deluje povezovanje v svetu vinarstva. V nalogi smo predstavili primere iz tujine, kjer smo opisal, kako se vinarji povezujejo drugod po svetu, ter podal njihova mnenja o povezovanju. Temo smo nato postavili v lokalno okolje ter predstavil primere povezovanja pri nas. Štajerska regija v Sloveniji je ena izmed glavnih vinskih regij z bogato vinsko tradicijo in kulturo. Skozi primer »Najstarejše trte«, ki deluje v okviru Zavoda za turizem Maribor, sem predstavil njihovo premišljeno delo, kjer skrbijo za preplet tradicije in dediščine ruralnega okolja z urbanim okoljem. »Najstarejša trta«, zgodovinska ustanova in trenutno vinoteka, kjer ponujajo vina 60 vinarjev iz regije, ter z njo povezani dogodki, je predstavljena kot primer dobre prakse lokalnega povezovanja. Takšen način delovanja omogoča konstanten razvoj trajnostnega kmetijstva, razvoj ruralnega okolja na Štajerskem ter ekonomsko blaginjo vinarjev v regiji. Učinkovitost dela »Najstarejše trte« smo preverili tudi z anketno raziskavo med obiskovalci. Anketirance smo povprašali o njihovem splošnem mnenju glede lokalnega povezovanja, kako dojemajo lokalno povezovanje in kako to začutijo skozi zgodbo »Najstarejše trte«. Rezultate smo obdelali s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati ankete so potrdili, da je delo »Najstarejše trte« dobro premišljeno in učinkovito na področju lokalnega povezovanja.
Keywords: lokalno povezovanje, vinski turizem, tradicija, Najstarejša trta
Published in DKUM: 05.01.2026; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,61 MB) |
3. Analiza promocije Spodnje Savinjske doline za segment mladineTjaša Stiplovšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem turizmu se organizacije pogosto soočajo z izzivom, kako svojo ponudbo učinkovito približati gostom, še posebej, kadar gre za specifično ciljno skupino. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko nagovarjanja mladih v okviru turistične promocije Spodnje Savinjske doline. V uvodnem delu smo predstavili osnove marketinga turističnih destinacij s poudarkom na pritegovanju turistov, motivaciji za potovanja ter procesu odločanja. Poseben poudarek je namenjen mladinskemu turizmu, kjer smo preučili motive mladih za potovanja preko strategij potega in potiska ter aktualne trende in ideje za trženje destinacij mladim.
V drugem, empiričnem delu, smo analizirali obstoječo turistično ponudbo vseh šestih občin v Spodnji Savinjski dolini (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). S pomočjo anketiranja mladih izven regije Spodnje Savinjske doline smo ugotovili, kako mladi dojemajo ponudbo regije, oziroma ali jo sploh zaznajo. S pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z zaposlenimi v TIC Braslovče, ZKŠT Žalec, TIC Polzela in LAS SSD, smo ugotovili, kaj jim regija dejansko nudi. Na podlagi rezultatov smo oblikovali konkretne marketinške predloge za izboljšanje prepoznavnosti regije med mladimi turisti.
V zaključnem delu smo zasnovali predlog za tematsko pot »Od gradu do fontane«, ki povezuje ključne točke v regiji in nagovarja ciljno skupino mladih z vsebinsko privlačno, aktivno in izkustveno obarvano ponudbo.
Keywords: marketing, mladina, ponudba, Spodnja Savinjska dolina, turizem
Published in DKUM: 18.12.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,16 MB) |
4. Globalne in nacionalne zaveze o blaženju podnebnih sprememb ter njihov vpliv na slovenski turizemMaja Turnšek, Tjaša Pogačar, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Za širše razumevanje odnosa med slovenskim turizmom in blaženjem podnebnih sprememb je treba razumeti umeščenost Slovenije v globalne in nacionalne zaveze o razogljičenju in s tem blaženju podnebnih sprememb. Po Pariškem sporazumu (2021) morajo države do leta 2050 uravnotežiti izpuste s ponori. Za Slovenijo imajo osrednji pomen zaveze Evropske unije glede zelenega prehoda in Slovenija vsako leto poroča tako Sekretariatu UNFCCC kot Evropski komisiji o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC. Cilj Slovenije je zmanjšanje izpustov iz ESD sektorjev (sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti oz. emisijskimi kuponi) za 20 % do leta 2030 (glede na 2005), kar se upošteva v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN 2020). Od Djerba deklaracije (2004) in Davos deklaracije (2007) do zadnje Glasgowske deklaracije (2021), Svetovna turistična organizacija (UNWTO) progresivno nagovarja turistične deležnike k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na nacionalni ravni je Strategija slovenskega turizma (2022-2028) prva neposredno naslovila vlogo turizma pri blaženju podnebnih sprememb, kar je med drugim tudi vodilo k financiranju raziskave »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Potrebne strateške preusmeritve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji naj sledijo hierarhično razporejenih področjih ukrepov zmanjševanja izpustov.
Keywords: zeleni prehod, turizem, zmanjševanje izpustov, globalne zaveze, podnebne spremembe
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (541,55 KB)
This document has many files! More... |
5. Vloga javnega in zasebnega financiranja pri zmanjševanju ogljičnega odtisa slovenskega turizmaZala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Podjetja in finančne institucije igrajo ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, turizem pa kot pomemben del gospodarstva lahko močno vpliva na potek zelenega prehoda in trajnostno gospodarsko rast. V EU je za dosego energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 letno potrebnih dodatno 180 milijard evrov, še večji pa je znesek za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Velik del teh sredstev bo moral priti iz zasebnega kapitala, kar od podjetij in finančnih institucij zahteva boljše razumevanje podnebnih tveganj. Naravne nesreče bi lahko do leta 2100 prizadele ker dve tretjini evropskega prebivalstva, v skladu s tem pa je EU predstavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, ki vključuje preusmerjanje kapitala v trajnostne naložbe in obvladovanje podnebnih tveganj. Politike in subvencije so ključne za spodbujanje trajnostnega razvoja turizma, v Sloveniji pa je bilo samo v letu 2022 izdanih več kot 7 tovrstnih razpisov, ki so pokrivali sofinanciranje obnove ter povečanja energetske učinkovitosti stavb, izgradnje zelene turistične infrastrukture v obliki parkov in zelenih površin, sofinanciranje stroškov pridobitve mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka itd.
Keywords: trajnostna gospodarska rast, finančni instrumenti, subvencije, zeleni prehod, turizem
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (332,46 KB)
This document has many files! More... |
6. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : zračni prometMaja Turnšek, Zala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Zračni promet ima ob križarkah največji ogljični odtis na potniški kilometer, pri čemer je tudi število kilometrov prepotovanih z letali navadno najdaljše. Zato je priporočilo o izogibanju čezoceanskega poleta navadno med prvimi splošnimi ukrepi, ki so svetovani prebivalstvu (gre namreč za večji ukrep, s katerim že samo z enim izogibanjem zmanjšamo svoj osebni ogljični odtis za več kot tono CO2e). Slovenija v okviru Evropske ETS sheme po stečaju nacionalnega prevoznika Adria Airways ne beleži več ogljičnega odtisa zračnega prometa (ta se pripiše državam, kjer so registrirani prevozniki). Vendar pa letalski promet predstavlja velik delež ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji. Potreben je celosten pristop k transformaciji dostopnosti Slovenije. Tako je ob premisleku o ukrepih za večjo letalsko povezljivost Slovenije treba tehtati ogljični odtis zračnega prometa in potreben umik finančnih spodbud letalskemu prometu, ki so vse pogosteje tarča kritik, da z javnimi sredstvi podpiramo najbolj okoljsko škodljivo obliko prevoza turistov. Ob strateškem usmerjanju v železniški prevoz (vključujoč pomoč predvsem MICE-industriji za tovrstno strateško preobrazbo) zajemala tudi poglobljeno analizo povezav zračnega prometa Slovenije v smeri ukrepov, ki ne bi nujno pomenili večjega števila letalskih povezav, temveč dobro premišljeno mrežo povezav z drugimi letališči in drugimi oblikami prevoza.
Keywords: turizem, ogljični odtis, zračni promet, trajnostna mobilnost, javni promet
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,19 MB)
This document has many files! More... |
7. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa in prilagajanje prehranskih sistemov podnebnim spremembamMarjetka Rangus, Tanja Lešnik Štuhec, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Odločitve o naši vsakdanji prehrani, tako doma kot na turističnem potovanju, imajo pomemben vpliv na globalne spremembe podnebja. Različne študije kažejo, da celotni prehranski sistem na planetarni ravni prispeva med 26 % in 30 % antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Turizem se je skupaj z gastronomskim turizmom dokazal kot izjemno pomemben partner na področju trajnostnega razvoja in naslavljanja podnebnih sprememb. V študiji smo raziskovali, kako je gastronomski turizem udeležen v skupnem ogljičnem odtisu turizma. Namen raziskovanja je bil mapirati stanje na področju prilagajanja gastronomije podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter opredeliti relevantne vidike, multidisciplinarne pristope in zarisati polje raziskovanja. Analizirali smo obstoječe raziskave in primere dobrih praks, v empiričnem delu pa izvedli fokusne skupine in poglobljene intervjuje z različnimi strokovnjaki na področju kmetijstva in turizma, predstavniki institucij, odgovornih za oblikovanje kmetijskih in turističnih politik ter ponudniki v gastronomski turistični verigi. V zaključnem delu raziskave smo analizirali obstoječe politike na področju turizma in jih vzporedili z ugotovitvami iz empiričnega dela ter oblikovali priporočila za nadaljnje ukrepe na področju gastronomskega turizma v Sloveniji. Pomemben prispevek naše raziskave predstavlja tudi identifikacija mankov znanj, potrebnih v različnih sektorjih, ki vplivajo na stanje in razvoj gastronomskega turizma, in opredelitev potencialnih področij raziskovanja.
Keywords: prehranski sistemi, gastronomski turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, blaženje
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (753,72 KB)
This document has many files! More... |
8. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : zimska doživetjaTomi Špindler, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: S toplejšimi in krajšimi zimskimi sezonami ter taljenjem ledenikov se povečuje potreba po umetnem snegu, kar predstavlja izziv za smučarsko industrijo, ključno za turizem. Smučišča so tako postavljena pred potrebo po trajnostnih politikah, ki bi zmanjšale njihov ogljični odtis. V Sloveniji, kjer so infrastrukturne povezave in smučarska infrastruktura pomanjkljive, strategija turizma za obdobje 20222028 predvideva preoblikovanje smučišč v celoletna turistična središča. To vključuje naložbe v infrastrukturo ob upoštevanju vpliva na podnebne spremembe. Zmanjšanje emisij v zimskem turizmu zahteva sistematične rešitve tako na mednarodni kot na lokalni ravni. Spodbujanje prehoda na okolju prijazen prevoz, kot sta železniški ali avtobusni prevoz, ter vključevanje učinkovitih sistemov upravljanja z energijo na smučiščih so ključni koraki. To zajema spremljanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije ter boljšo optimizacijo procesov, kot je zasneževanje. Pri tem je pomembno tudi upoštevati potencialne ekološke vplive in izbiro trajnostnih alternativ. Celovit pristop k trajnostnemu razvoju zimskih športov vključuje naložbe v trajnostno infrastrukturo, spodbujanje okolju prijaznih oblik prevoza, učinkovito rabo energije na smučiščih ter ozaveščanje in aktivno sodelovanje posameznikov pri zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Keywords: zimski turizem, podnebne spremembe, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, zasneževanje
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (476,10 KB)
This document has many files! More... |
9. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : doživetja na vodiKatja Kokot, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Rekreacija v naravi je zelo povezana v naravnimi vodnimi viri, kot so morja, reke in jezera. Poznamo veliko oblik turizma ob vodi, kot so obmorski, obrečni, termalni in druge oblike turizma ob vodi. Te oblike turizma in z njimi povezani nastanitveni objekti povzročijo veliko emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi porabe energije za zagotavljanje toplotnega ugodja turistov. Zraven tega ogrevajo znatno količino sanitarne vode in povzročajo veliko količino odpadne hrane in odpadkov. Zatorej je nujna prenova obstoječih nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer je potrebno pozornost nameniti energetski sanaciji stavb ter zamenjavi manj učinkovitih in ogljično intenzivnih porabnikov energije. Prav tako je potrebno doseči večjo izkoriščenost geotermalne energije, ki ima lahko več glavnih funkcij v turističnih objektih: zdravilno, ogrevalno in za proizvodnjo električne energije. Eden izmed predlaganih ukrepov je tudi je elektrifikacija ponudbe vodnih športov skozi uporabo motornih vozil na električni pogon (npr. vodni skuterji in druga oprema na električni pogon). V okolici vodnih površin, kjer se izvajajo turistične aktivnosti obstajajo številni habitati, ki so pomembni za sekvestracijo ogljika kot so npr. mokrišča, barja ter ribniki, zatorej je potrebna znatna previdnost pri gradnji nove turistične infrastrukture.
Keywords: turizem ob vodi, obalni turizem, zdraviliški turizem, geotermalna energija, ogljični odtis
Published in DKUM: 10.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (415,69 KB)
This document has many files! More... |
10. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : kopenski prometNejc Pozvek, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prevoz oziroma transport je z globalnega vidika najhitreje rastoč vir emisij toplogrednih plinov in eden najobsežnejših nasploh. V turističnem sektorju predstavlja po ocenah nekje med polovico in ¾ vseh izpustov. Prispevek v prvem delu predstavlja generalni pogled na stanje izpustov iz (ne samo kopenskega) prometa, prispevek posameznih oblik prevoza in prevoznih sredstev. V nadaljevanju se osredotoči na perspektivo EU in UN Tourism, ki si prizadevata za izrazito zmanjšanje izpustov – vse do stopnje ogljične nevtralnosti do leta 2050 – in podrobneje na cestni, avtobusni in železniški promet. Predstavljene so politike in ukrepi v podporo blaženju odtisa prevoza v turizmu in njihov potencial za znižanje celokupnega odtisa cestnega prometa, pri čemer je posebna pozornost namenjena stanju v Sloveniji. V zaključnem delu so konkretneje opredeljene možnosti za zniževanje odtisa iz prevoza na ravni turističnih destinacij, ponudnikov in posameznikov – turistov.
Keywords: turizem, ogljični odtis, kopenski promet, potenciali zniževanja, trajnostna mobilnost
Published in DKUM: 10.11.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (897,81 KB)
This document has many files! More... |
