1. Agrovelnes kot dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji: trajnostni vidikiMilica Rančić Demir, Lazar Pavić, 2025, other educational material Abstract: Agrovelnes kot trajnostna oblika turizma predstavlja inovativno dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji in temelji na povezovanju podeželskega okolja, lokalnih virov ter velneških praks. V ospredju je izkoriščanje naravnih danosti, kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja za oblikovanje turističnih doživetij, ki prispevajo k dobremu počutju posameznika in trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Turizem na kmetijah in druge oblike podeželskega turizma omogočajo stik z naravo, sodelovanje pri kmečkih opravilih, spoznavanje domače hrane ter aktivno preživljanje prostega časa. Agrovelnes se pri tem razvija kot posebna veja, ki združuje agrarne in velneške storitve ter nagovarja sodobne trende povpraševanja po zdravem načinu življenja, sprostitvi in avtentičnih doživetjih.
Velnes na podeželju vključuje raznoliko paleto aktivnosti – od gibanja na prostem, meditacije, tradicionalnih terapij, savn in masaž, do uporabe lokalnih zelišč in naravne kozmetike. Pomemben vidik so tudi komplementarne oblike zdravljenja, kot so ajurveda, tradicionalna kitajska medicina, zeliščarstvo in različne tehnike samopomoči. Agrovelnes s tem presega klasične turistične ponudbe in se umešča v okvir zdravstvenega turizma, ki krepi tako fizično kot duševno zdravje obiskovalcev. Posebno vlogo ima tudi selfness, ki spodbuja posameznika k prevzemanju odgovornosti za lastno dobro počutje, ter gozdni selfness, ki povezuje gibanje in sprostitev z naravnim okoljem.
Pomembno dopolnilo velneški ponudbi predstavljajo kulturni, športni in izobraževalni elementi. Kulturni turizem na podeželju ohranja in promovira tradicije, lokalne obrti in identiteto skupnosti ter turistom omogoča vpogled v drugačen način življenja. Šport in rekreacija na podeželju nudita širok spekter aktivnosti – od hoje, kolesarjenja, planinarjenja do sodobnih oblik, kot sta geocaching in adrenalinski športi. Izobraževalni turizem pa obiskovalcem ponuja možnost aktivnega učenja skozi delavnice, kmetijske dejavnosti, kulinarične tečaje in spoznavanje narave. Zgodbarjenje kot sodobno orodje interpretacije dopolnjuje izkušnjo, saj turistične storitve preoblikuje v avtentične pripovedi.
Gastronomija je ključni del agrovelnesa, saj se povezuje z lokalno pridelavo in tradicijo. Turistične kmetije v Sloveniji nudijo bogato kulinarično ponudbo, ki temelji na sezonskih in ekoloških izdelkih, lokalnih vinih in kulinaričnih posebnostih regij. Sodobni trendi, kot so makrobiotika, veganstvo, brezglutenska prehrana in sladice brez rafiniranega sladkorja, kažejo na povezovanje trajnostnih prehranskih praks z zdravim življenjskim slogom.
Agrovelnes ima večplastne učinke: krepi konkurenčnost podeželskih destinacij, prispeva k ohranjanju naravnih in kulturnih virov, spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja nova delovna mesta. Hkrati pa turistom omogoča celostno izkušnjo zdravja, sprostitve in osebnostne rasti. Kot trajnostna oblika turizma se umešča v okvir zdravstvenega turizma v Sloveniji, saj z inovativno ponudbo dopolnjuje klasične zdraviliške storitve in ustvarja nove priložnosti za razvoj turizma, ki temelji na avtentičnosti, kakovosti in trajnosti.
Keywords: agrovelnes, trajnostni turizem, zdravstveni turizem v Sloveniji, podeželski turizem, turistične kmetije, wellness, selfness, duševni velnes, kulturni turizem, šport in rekreacija, gastronomija, lokalna skupnost, naravni viri, avtentična doživetja
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (763,16 KB) |
2. Vključenost prekmurske gibanice v kulinarični turizem v Prekmurju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAlja Bedič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Prekmurska gibanica je zaradi svoje sestave, videza in okusa drugačna od ostalih sladic, zato smo se odločili diplomsko delo posvetiti tej sladici. Predstavili smo njeno vključenost v kulinarični turizem v Prekmurju. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali kulinarični turizem, kulinarične prireditve in prekmursko gibanico, blagovno znamko in promocijo. Naši cilji so bili analizirati kulinarični turizem v Prekmurju, raziskati načine ponudbe in promocije prekmurske gibanice s certifikatom na turističnih kmetijah, ugotoviti, na katerih turističnih prireditvah se najpogosteje pojavlja in na kakšen način se ponuja in promovira ter pripraviti priporočila za boljšo promocijo prekmurske gibanice na kulinaričnih prireditvah v Prekmurju. V empiričnem delu smo skozi kvalitativno raziskavo študijo primera uporabili metodo kodiranja, kjer smo analizirali enajst intervjujev – deset intervjujev je bilo opravljenih s predstavniki turističnih kmetij, ki imajo certifikat za prekmursko gibanico, enajsti pa z Društvom za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ki je organizator Festivala prekmurske šunke in prekmurske gibanice, ki smo ga obiskali in opazovali z udeležbo. Ugotovili smo, da je prekmurska gibanica zelo dobro vključena v kulinarični turizem v Prekmurju, da je že zdaj zelo dobro promovirana, in da se vsi ponudniki, tj. turistične kmetije, zavedajo prednosti sodelovanj ter povezovanj.
Keywords: prekmurska gibanica, kulinarične prireditve, turistične kmetije
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,90 MB) |
3. Proučitev okoljske sheme Slovenia Green Accommodation in smernice za slovenske turistične kmetije : magistrsko deloMartina Senekovič, 2022, master's thesis Abstract: Slovenske turistične kmetije z nastanitvijo so zakoreninjene v tradicionalnosti in kreativnosti in so gradnik avtentične izkušnje na podeželju. Zanimalo nas je, zakaj je v okoljski shemi Slovenia Green Accommodation od ponudnikov zgolj 12 turističnih kmetij. V teoretičnih izhodiščih smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznali specifike okoljskih shem, raziskali okoljske sheme na mednarodni, evropski in nacionalnih ravneh. Natančneje smo preučili Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike nastanitev in značilnosti slovenskih turističnih kmetij. V empiričnem delu smo s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ugotavljali, zakaj turistične kmetije številnejše ne pridobijo mednarodnega okoljskega znaka in se posledično vključijo v ZSST Green Accommodation za ponudnike nastanitev. S pridobitvijo stališč strokovnih institucij (odločevalcev) ter predstavnikov certificiranih in necertificiranih turističnih kmetij je bilo ugotovljeno, da razlogi izhajajo iz previsokih stroškov, zapletene administracije vstopa in vzdrževanja okoljskega znaka ter manka napotkov za turistične kmetije. Ti razlogi vodijo, ker politika pri pristopu od »zgoraj navzdol« in »od spodaj navzgor« ni optimalno zastavljena, zato so bile oblikovane smernice za pospešen vstop turističnih kmetij v Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike.
Keywords: okoljske sheme, zeleni znaki, Zelena shema slovenskega turizma, Slovenia Green Accommodation, turistične kmetije z nastanitvijo, smernice, priporočila
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 1930; Downloads: 406
Full text (5,53 MB) |
4. Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja RadgonaGregor Lešnjak, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Keywords: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1388; Downloads: 142
Full text (12,11 MB) |
5. Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.Boris Prevolšek, 2020, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Keywords: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Published in DKUM: 06.11.2020; Views: 2109; Downloads: 242
Full text (1,90 MB) |
6. Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem PorabjuÁbel Bartakovics, 2018, undergraduate thesis Abstract: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva.
V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy).
V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Keywords: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Published in DKUM: 07.01.2019; Views: 1631; Downloads: 110
Full text (1,28 MB) |
7. Slovenske turistične kmetije – prenos kulturemov v nemških prevodihKlaudija Polajžar, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo poudarja pomembnost strokovnega in kakovostnega prevajanja turističnih besedil kot načina širjenja kulture v soodvisnosti s področjem oglaševanja. Izpostavlja segment turističnih kmetij kot primer turistične ponudbe z intenzivno naraščajočim povpraševanjem. Delo je sestavljeno iz dveh poglavitnih delov, tj. teoretičnega in empiričnega, pri čemer teoretični del obsega opis razvoja jezika in kulture, osvetlitev nekaterih značilnosti jezika v turizmu ter predstavitev tipologije turističnih besedil s strategijami prevajanja le-teh. Podlago za empirični del predstavljajo tri prevodoslovne teorije: teorija skoposa, teorija kulturema in teorija mema. Empirični del magistrskega dela obsega analizo in primerjavo 1) turističnega kataloga Turistične kmetije v Sloveniji ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof in Slowenien iz leta 2013 in 2) turističnega kataloga Turistične kmetije Slovenija ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof Slowenien iz leta 2016. Izpostavljena je analiza prevajalskih strategij, uporabljenih za prevajanje kulturnospecifičnega izrazja. V osnovi prevajalci za prevajanje kulturnospecifičnih elementov uporabljajo bodisi strategijo potujitve bodisi strategijo podomačitve. V magistrskem delu so analizirani kulturnospecifični izrazi s področja slovenske kulinarike in je ugotovljeno, da se za prevajanje le-teh v analiziranih katalogih prevajalci ne odločajo za uporabo enotne strategije prevajanja, s čimer je okrnjen prenos kulturemov iz izhodiščne v ciljno kulturo.
Keywords: kultura, jezik, turizem, prevajanje, skopos, kulturem, mem, turistične kmetije
Published in DKUM: 18.08.2017; Views: 1298; Downloads: 476
Full text (593,82 KB)
This document has many files! More... |
8. Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob DraviValentina Perkuš, 2017, master's thesis Abstract: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje.
V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Keywords: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Published in DKUM: 12.06.2017; Views: 2000; Downloads: 256
Full text (3,21 MB) |
9. IZZIVI RAZVOJA TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA TURISTIČNIH KMETIJAH V PRLEKIJIJožica Vohar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Turistične kmetije so eden izmed pomembnih razvojnih kreatorjev turizma v Prlekiji. V diplomski nalogi smo najprej pojasnili pojme trajnostni razvoj ter na kratko obdelali njegove komponente, ki so pomembne in potrebne za uspešen razvoj turistične destinacije. V nadaljevanju smo na kratko obravnavali prostor podeželja, še posebej iz vidika turizma na podeželju ter razčlenili kakšna je povezava med trajnostnim razvojem in turizmom na podeželju. Predmet naše obravnave je bila destinacija Prlekija, znotraj katere je bila opravljena podrobna analiza turističnih kmetij in vinotočev. Poudarek naše raziskave je bil sicer na turističnih kmetijah, v analizo pa smo vključili tudi tri vinotoče, saj so oboji pomemben deležnik pri razvoju turizma na podeželju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov, ki smo jih opravili na enaindvajsetih turističnih kmetijah in na treh vinotočih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo ustrezno analizirali in jih tudi grafično prikazali. V zaključku naloge smo podali ustrezne predloge za izboljšanje trenutnega stanja na turističnih kmetijah in vinotočih v Prlekiji.
Keywords: trajnostni razvoj, podeželje, turizem na podeželju, turistična destinacija Prlekija, turistične kmetije
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 2144; Downloads: 307
Full text (2,42 MB) |
10. TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONAAndreja Breznik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Keywords: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1644; Downloads: 158
Full text (7,76 MB) |
