| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
NUMERIČNI IZRAČUN TOKA V VSTOPNEM DELU PELTONOVE TURBINE
Rok Kopun, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja numerični izračun toka v vstopnem delu Peltonove dvo-šobne turbine. Analiza je bila narejena s programskim paketom Ansys CFX-12.1 za tri različna odprtja šobe in različne gostote mrež. Namen izračuna je bil določitev debeline, hitrosti in kvalitete curka na vstopu v gonilnik. V nalogi je podrobno obravnavan vpliv gostote računskih mrež na rezultate.
Keywords: Peltonova turbina, turbulentni modeli, metoda končnih volumnov, homogen dvofazni tokovni model.
Published: 06.09.2010; Views: 2539; Downloads: 382
.pdf Full text (8,72 MB)

2.
Numerična analiza toka tekočine v vtočnem bazenu vertikalnih črpalk
Aljaž Škerlavaj, 2011, dissertation

Abstract: Napovedovanje lokacije in intenzitete podvodnih in površinskih vrtincev je zelo pomembno v postopku načrtovanja vtočnih bazenov vertikalnih črpalk, kot na primer v nekaterih sistemih jedrskih elektrarn (v obratovalnih ali nezgodnih stanjih) ali v namakalnih sistemih. Močni podvodni ali površinski vrtinci so nezaželeni zaradi morebitne kavitacije, neenakomernega natoka vode na rotor in sesanja plavin ali zraka z vodne gladine, kar lahko poslabša delovanje črpalke ali celo povzroči njeno odpoved. Lokacijo in intenziteto vrtincev v črpalnih bazenih se navadno ugotavlja eksperimentalno na pomanjšanih modelih vtočnih bazenov. Ker je izdelava modelov in eksperimentalno testiranje drago, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti numerični izračuni pomagali pri izvedbi eksperimentalnih testov ali pa jih celo nadomestili. V doktorski disertaciji smo testirali možnost napovedovanja toka tekočine v vtočnih bazenih z numeričnim izračunom. Na podlagi primerjave enofaznih numeričnih izračunov in eksperimentalnih podatkov smo iskali primeren turbulentni model za takšen tok tekočine. Primerjava je bila izvedena v treh korakih. V prvem delu doktorske disertacije smo obravnavali numerični izračun talnega vrtinca v vtočnem bazenu. V drugem delu disertacije smo izvedli numerični izračun površinskega vrtinca. Odkrili smo, da je najprimernejši turbulentni model za simulacijo talnega in tudi površinskega vrtinca model prilagodljivih skal velikosti (SAS) s korekcijo ukrivljenosti (CC). V drugem delu disertacije smo določali dolžino zračnega jedra površinskih vrtincev na osnovi predpostavke o Burgersovem tipu vrtinca. V tretjem delu disertacije smo uporabili model SAS-CC za numerični izračun laboratorijskega modela vtočnega bazena. Na podlagi primerjave z eksperimentalnimi rezultati glede oblike površinskih vrtincev in napovedanega sesanja zraka z vodne gladine smo potrdili, da je model SAS-CC primerna izbira za numerične izračune vtočnih bazenov.
Keywords: turbulentni model, simulacija, numerični izračun, talni vrtinec, površinski vrtinec, črpalni bazen, SAS, LES, SST, korekcija ukrivljenosti, sesanje zraka
Published: 23.12.2011; Views: 2009; Downloads: 137
.pdf Full text (15,75 MB)

3.
Nestacionarni tok tekočine v cevi z loputo
Aleš Weiss, 2012, specialist thesis

Abstract: V pričujoči specialistični nalogi smo s pomočjo računalniškega programa na osnovi računalniške dinamike tekočin izvedli stacionarno in nestacionarno analizo tokovnih razmer geometrijskega modela razcepne cevi z loputo. Za geometrijski model je izdelana ustrezna mreža (diskretizacija modela) ter definirani so robni pogoji v zaključku naloge pa je podana ocena rezultatov ter vpliv turbulentnega toka v cevi za loputo. Računalniška simulacija je izvedena s programskim orodjem ANSYS CFD.
Keywords: turbulentni tok, CFD Računalniška dinamika tekočin, numerično modeliranje toka tekočin
Published: 09.10.2012; Views: 1571; Downloads: 165
.pdf Full text (3,62 MB)

4.
Modeliranje turbulentega toka v porozni snovi
Janja Kramer Stajnko, Renata Jecl, Leopold Škerget, 2009, published scientific conference contribution

Abstract: V prispevku je predstavljen pristop k modeliranju turbulentnega toka v porozni snovi. Matematični model temelji na uporabi klasičnih Navier-Stokesovih enačb za čisto tekočino, ki so v osnovi zapisane na mikroskopskem nivoju. V primeru obravnavanja turbulence v porozni snovi je potrebno posebej modelirati turbulenco (časovno nihanje spremenljivk) ter transportne pojave v porozni snovi (prostorsko spreminjanje). Vodilne enačbe se tako časovno in prostorsko povprečijo, pri čemer se izkaže, da različen vrstni red povprečenja vodi do drugačnih modelov. Za numerično reševanje tovrstnih problemov bo uporabljena Robno Območna Integralska Metoda (ROIM) zato so predstavljene njene osnovne značilnosti.
Keywords: porozna snov, turbulentni tok, Navier-Stokesove enačbe, turbulence, robno območna integralska metoda
Published: 31.05.2012; Views: 1207; Downloads: 40
URL Link to full text

5.
NUMERIČNA SIMULACIJA OHLAJANJA ULITKA
Mitja Ivančič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja numerični izračun ohlajanja ulitka. Analiza je bila narejena s programskim paketom ANSYS CFX – 13.0. Izračunali sta se dve stanji, in sicer časovno neodvisno ter časovno odvisno stanje. Za hladilni medij se je uporabil zrak. Namen je bil teoretično in s pomočjo numerične simulacije izračunati potreben čas za ohlajanje ulitka. Rezultati pokažejo, da analitični izračun poda pregrobo oceno potrebnega časa ohlajanja ulitka. Časovno odvisna numerična simulacija pokaže, da je čas ohlajanja daljši od izračunanega. Ugotovimo, da se volumen ulitka ohlaja enakomerno, in ne opazimo kritičnih točk.
Keywords: prenos toplote, ohlajanje, turbulentni modeli, numerična simulacija
Published: 15.11.2012; Views: 1266; Downloads: 125
.pdf Full text (3,06 MB)

6.
Numerična analiza tokovnih in toplotnih razmer pri zaviranju zavornega diska
Špela Brglez, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali tokovne in toplotne razmere pri zaviranju v zavornem disku in njegovi okolici. Pri zaviranju avtomobilski zavorni sistem pretvarja kinetično energijo celotnega avtomobila v toploto, katere večji del se kopiči v diskih, z njihove površine pa se širi v okolico s pomočjo konvekcije in sevanja. Razmere pri zaviranju na posebnem testu proizvajalca diskov smo simulirali s pomočjo računalniške dinamike tekočin. Uporabili smo programski paket Ansys CFX. Vse začetne predpostavke in poenostavitve smo skozi izdelavo magistrskega dela ovrednotili in skušali zmanjšati njihov vpliv na končne rezultate. Pri raziskavi nas je zanimalo tokovno polje, predvsem potrebna velikost računskega območja in gostota numerične mreže, ustrezen turbulentni model ter robni pogoji in vpliv časovne odvisnosti modela. Izkazalo se je, da je najprimernejše čim večje računsko območje, gostota mreže mora biti največja tik ob disku, ustrezen turbulentni model je SST (transport strižnih napetosti), robni pogoj odprtina, glede na opazovano geometrijo pa izbira časovno odvisnega modela ni smotrna. Glede temperaturnega polja smo se spraševali o ustreznosti uporabe časovno odvisnega oziroma neodvisnega tokovnega polja, o vključevanju sevanja v model, o temperaturni odvisnosti materialnih lastnosti in o primernem načinu predpisovanja izvora toplote ter vrtilne frekvence diska. Ugotovili smo, da je tudi pri temperaturnem polju za prve ocene dovolj natančen preračun s stacionarnim tokovnim poljem, v model pa je potrebno vključiti tako sevanje kot tudi temperaturno odvisne materialne lastnosti diska in zraka. Izvor toplote mora biti predpisan časovno odvisno, zmanjševanje vrtilne frekvence diska pa vpliva predvsem na temperaturno polje v zraku.
Keywords: numerične simulacije, parametrična analiza, tokovno polje, prenos toplote, nestacionarni izračun, turbulentni modeli
Published: 27.02.2013; Views: 1348; Downloads: 262
.pdf Full text (4,36 MB)

7.
Vpliv različnih gostot in topologij mrež na izračunane karakteristike procesov zgorevanja pri GDI motorju
Uroš Pešaković, 2013, master's thesis

Abstract: Avtomobilska industrija se dandanes sooča z vedno večjimi izzivi, razvojni cikel bencinskega motorja pa mora biti zaključen v izredno kratkem časovnem obdobju. Ugoditi okoljskim predpisom je le eden izmed poglavitnih izzivov, s katerimi so soočeni inženirji. Vsem zahtevam trga je v izjemno kratkem času možno ugoditi le izključno z pomočjo uporabe numeričnimi simulacij (RDT). V ta namen se uporabljajo programska orodja, ki omogočajo izdelavo računskih mrež zgorevalne komore, pri čemer je uporabniku ponujena možnost odločitve med dvema različnima topologijama. Izvedena je bila primerjava rezultatov pridobljenih z računsko mrežo izdelano s pomočjo avtomatiziranega postopka znotraj programa Fire FAME Engine Plus ter strukturirano računsko mrežo izdelano s programom Fire ESE Engine. Glede na pridobljene rezultate različnih topologij in gostot mrež ter debeline in števila dodeljenih plasti za popis razmer tik ob steni, so bila podana priporočila za nadaljnjo delo pri izdelavi tovrstnih računskih mrež.
Keywords: čunalniška dinamika tekočin, bencinski motor GDI, emisije CO2, evropski emisijski standard, sistem za dobavo goriva, zidna funkcija, turbulentni model, večfazni tok, zgorevanje, diskretizacija domene, strukturirana računska mreža
Published: 12.12.2013; Views: 973; Downloads: 112
.pdf Full text (5,23 MB)

8.
Hidravlične izgube v razdelilnikih - Primerjava vnaprej določenih konfiguracij
Andrej Drajzibner, 2014, diploma project paper

Abstract: V okviru projektne naloge smo raziskovali, v katerem cevnem sistemu pri hidroelektrarnah prihaja do najmanjših izgub. Voda iz zbiralnikov, ki na koncu vsake cevi poganja turbino, je pogosto razdeljena s pomočjo različnih oblik razdelilnikov na individualne turbine tako, da pride do minimalnih izgub. Za realizacijo te naloge so bili podani robni pogoji in določene konfiguracije cevnih sistemov. Hidravlične izgube, podrobneje lokalne izgube razdelilnikov, se določajo s pomočjo preizkusov, zato smo uporabili podatke iz predhodno izdelanih preizkusov.
Keywords: lokalne izgube, razdelilnik, turbine, laminarni, turbulentni tok, energijske izgub
Published: 09.09.2014; Views: 812; Downloads: 139
.pdf Full text (3,05 MB)

9.
Simulacija turbulentnega toka s hibridnim LES/URANS turbulentnim modelom z uporabo metode robnih elementov
Primož Kocutar, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji se posvečamo razvoju hibridnega LES/URANS turbulentnega modela na osnovi metode robnih elementov (MRE) za simulacijo turbulentnega toka tekočine. Za izračun toka tekočine rešujemo sistem Navier-Stokesovih enačb zapisan v hitrostno-vrtinčni formulaciji. Sistem enačb je sestavljen iz enačb kinematike vrtinčnega polja na robu in hitrostnega polja v območju, enačbe kinetike vrtinčnosti polja, energijske enačbe, ter prenosne enačbe turbulentne kinetične energije za izračun turbulentnih modelov. Za enačbo kinematike smo uporabili nefizikalno časovno shemo. Uporabili smo spojen LES/URANS hibridni turbulentni model, kjer je vmesna površina med LES in URANS območje določena s fizikalno veličino, ter je dinamično določena tekom simulacije. Za preklopni kriterij med LES in URANS območjem smo uporabili Reynoldsovo število določeno s turbulentno kinetično energijo, ter Reynoldsovo število določeno s skupno turbulentno kinetično energijo. Glavna značilnost spojenih hibridnih modelov je, da za izračun toka uporabljajo en set vodilnih enačb. LES in URANS model sta v povezavi s preklopnim kriterijem spojena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije. V odvisnosti od karakteristike toka, ter preklopnega kriterija, za določeno območje uporabimo pod-mrežno ali URANS efektivno viskoznost. Pod-mrežna ali URANS viskoznost je nadaljnje uporabljena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije, ter v vodilnih enačbah za izračun toka tekočine. V hibridnem LES/URANS turbulentnem modelu je LES model uporabljen za vrtince z največ energije, torej velike vrtince, ter URANS model za obstensko območje. Za LES in URANS model smo uporabili modela, ki temeljita na turbulentni kinetični energiji, pri čemer smo za URANS model izbrali eno-enačbeni model razvit za obstenska območja. Numerični algoritem smo najprej validirali na testnih primerih. Za validacijo vodilnih enačb toka tekočine smo uporabili testni primer direktne numerične simulacije toka v gnani kotanji, ter za validacijo energijske enačbe direktno numerično simulacijo toka naravne konvekcije pri nižjih Rayleighevih številih. Po uspešni validaciji z uporabo direktne numerične simulacije, smo razvit LES/URANS hibridni turbulentni model testirali na turbulentnem toku naravne konvekcije v kvadratni kotanji, s čimer smo potrdili pravilnost delovanja hibridnega modela.
Keywords: metoda robnih elementov, hibridni LES-RANS model, prenos toplote, turbulentni tok, hitrostno vrtinčen zapis, računalniška dinamika tekočin, naravna konvekcija
Published: 11.12.2014; Views: 1212; Downloads: 114
.pdf Full text (26,97 MB)

10.
Numerična simulacija s tokom gnane kinetične turbine
Bojan Smogavec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava časovno odvisno numerično simulacijo s tokom gnane hidrokinetične turbine. V diplomskem delu je izdelana numerična simulacija, kje se na podlagi predpisanega toka vode vzpostavi vrtenje rotorja hidrokinetične turbine. Znotraj dela sta bili izvedeni dve numerični simulaciji za različna pretoka vode in medsebojna primerjava obeh. Rezultati primerjave vrtilne hitrosti, navora na turbino in moči kažejo na konsistentnost rezultatov glede na različno podane robne pogoje obeh numeričnih simulacij. S pomočjo takih numeričnih simulacij lahko zelo učinkovito ugotavljamo odziv turbin na različne pogoje tokovnega polja reke in določamo, kako izboljšati karakteristike turbine na podlagi sprememb geometrije same turbine, kar je cenovno in časovno manj potratno, kot bi bila izvedba eksperimenta.
Keywords: računalniška dinamika tekočin, hidrokinetična turbina, turbulentni tok, s tokom gnana turbina
Published: 14.12.2015; Views: 593; Downloads: 70
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica