| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu možganskega tumorja
Matjaž Zelenko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu je opisana zdradba možganov, možganski tumor in vrste tumorjev, epidemiologija in etiologija, mehanizmi nastanka možganskega tumorja, diagnostika ter zdravljenje in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. Predstavljena je tudi specifičnost zdravstvene nege bolnika po operativnem posegu možganskega tumorja. V drugem, raziskovalnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med ljudmi v krajevni skupnosti Majšperk.
Keywords: Možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, načini zdravljenja, najpogostejše negovalne diagnoze.
Published: 06.01.2012; Views: 2093; Downloads: 352
.pdf Full text (608,26 KB)

3.
Zdravstvena nega pacienta s tumorjem hipofize
Martina Kokol, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta s tumorjem hipofize. Delo je teoretično in je vsebinsko razdeljeno na medicinski in negovalni del. Medicinski del sestavljajo poglavja v katerih so predstavljeni anatomija in fiziologija hipotalamusa, anatomija hipofize in njeno hormonsko delovanje, fiziologija hipotalamusa v povezavi s hipofizo. V naslednjem poglavju so opisani hipofizni tumorji glede na delitev in bolezenska stanja, ki jih povzročajo. Sledi diagnostika hipofiznih tumorjev, ki je sestavljena iz slikovnih preiskav, funkcionalnih preiskav vida in hormonskih preiskav. Predstavljeno je zdravljenje hipofiznih tumorjev, ki se deli na operativno zdravljenje, medikamentozno zdravljenje in zdravljenje z obsevanjem. V negovalnem delu diplomskega dela je opisana zdravstvena nega pacienta s tumorjem hipofize, ki je sestavljena iz zdravstvene nege nevrokirurškega pacienta, predoperativne in pooperativne zdravstvene nege. Predstavljene so posebnosti zdravstvene nege po operativni odstranitvi hipofiznega tumorja, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre in najpogostejše negovalne diagnoze v pooperativni zdravstveni negi.
Keywords: hipofiza, tumor hipofize, intrakranialna operacija, transfenoidalna operacija, zdravstvena nega po operaciji hipofiznega tumorja
Published: 06.08.2013; Views: 2189; Downloads: 442
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Obravnava otroka z možganskim tumorjem
Simona Blagovič, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Teoretična izhodišča. Možganski tumorji zrastejo znotraj osrednjega živčnega sistema. Gre za spekter različnih bolezni z različnim biološkim potekom, načinom in izidom zdravljenja. Predstavljajo 20 % malignih bolezni pri otrocih. Onkološke medicinske sestre so pomemben element kakovostnega izvajanja onkološke pediatrične zdravstvene nege, saj delujejo kot neposredne načrtovalke in izvajalke zdravstvene nege, organizatorice, svetovalke, vzgojiteljice in zagovornice malega pacienta v času zdravja in bolezni. Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo temelji na uporabili deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologijo. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odrtega tipa, smo izvedli študijo primera. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego. Z izpostavljenimi negovalnimi diagnozami smo ugotovili, da zaradi možganskega tumorja otrok potrebuje pomoč pri vsakdanjih aktivnostih ter da ima otrokova bolezen velik vpliv na celotno družino. Sklep. Medicinska sestra izvaja kakovostno onkološko zdravstveno nego, ki je nepogrešljiv in zelo pomemben del zdravstvene oskrbe otroka z možganskim tumorjem. Ta ima neposreden vpliv na področju preventive rakavih obolenj, zgodnjega diagnosticiranja, zdravljenja ter rehabilitacije malih pacientov.
Keywords: rak, možganski tumor, medicinska sestra, zdravstvena nega, otrok, družina
Published: 26.09.2014; Views: 1193; Downloads: 187
.pdf Full text (1,00 MB)

5.
ANALIZA METILACIJE TUMOR SUPRESORSKIH GENOV PRI RAKU GLAVE IN VRATU
Staša Hamzić Gregorčič, 2015, master's thesis

Abstract: Rak glave in vratu predstavlja heterogeno skupino malignih tumorjev. Mednje uvrščamo malignome nosu, obnosnih votlin, ustne votline, žrela, grla in žlez slinavk. Ti tumorji se med seboj razlikujejo ne le po mestu, od koder izvirajo, temveč tudi po bolezenskih znakih, histološki sliki, načinu in pogostosti metastaziranja, hitrosti napredovanja ter ne nazadanje tudi po načinu zdravljenja in izidu bolezni. Resno ogrožajo bolnikovo življenje, hkrati pa prizadenejo del telesa z izredno pomembnimi fiziološkimi funkcijami, ki so bistvenega pomena v človekovem psihičnem, emocionalnem in socialnem življenju. V nastanek raka sta vpleteni predvsem dve skupini genov, in sicer protoonkogeni in tumor supresorski geni. Prvi so med procesom karcenogeneze spodbujeni k čim večjemu izražanju, medtem ko so drugi spremenjeni tako, da je njihovo izražanje zmanjšano ali da je njihov produkt funkcionalno neaktiven. Na sam proces karcenogeneze vplivajo tudi drugi dejavniki, ki ne povzročajo sprememb v nukleotidnem zaporedju DNA in jih imenujemo epigenetski dejavniki. Epigenetski dejavniki se izražajo predvsem tako, da celico vzpodbujajo in jo stalno silijo v izražanje določenih genov. Med karcenogenezo se spremeni metilacija protoonkogenov, tumor supresorskih genov ter genov, ki so odgovorni za popravljalne mehanizme DNA v celici. Hipermetilirajo in s tem se utišajo tumor supresorski geni ter geni, odgovorni za popravljanje nastalih napak na DNA. Hipometilirajo in s tem se aktivirajo protoonkogeni in geni, odgovorni za tumorsko metastaziranje. Namen magistrske naloge je analiza mutacij in metilacije tumor supresorskih genov pri raku glave in vratu. Določali smo tudi prisotnost humanih papiloma virusov (HPV) v tumorskih vzorcih, saj je predvideno, da je status metilacije povezan s HPV povezanimi tumorji raka glave in vratu. Uporabili smo referenčne vzorce zdravega tkiva in testne vzorce tumorskega tkiva. V študijo je bilo vključenih 59 bolnikov, starih med 46 in 80 let. Okužbo s HPV smo odkrili pri petih bolnikih. Mutacije v tumor supresorskem genu predstavljajo povečano verjetnost za nastanek raka v ORL področju. Za testiranje prisotnosti mutacij v tumor supresorskem genu smo uporabili metodo metilacije specifičnega hkratnega pomnoževanja od ligacije odvisnih prob, MS – MLPA. Pri 49 bolnikih je bila ugotovoljena prisotnost metilacije v več kot enem genu. Najpogosteje hipermetilirani geni so RARB, TIMP3, DAPK1 in CDH13, in jih lahko povežemo z razvojem raka glave in vratu. Pravočasno odkrivanje mutacij v genih, povezanih z nastankom raka, je za nosilce mutacij pomembno, saj je dokazana mutacija razlog za prilagojeno klinično spremljanje in preventivne ukrepe pri nosilcih mutacije.
Keywords: Rak glave in vratu, ORL področje, protoonkogeni, tumor supresorski geni, metilacija, hipermetilacija, HPV, MS – MLPA.
Published: 24.12.2015; Views: 1257; Downloads: 171
.pdf Full text (2,88 MB)

6.
Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjem
Andreja Vogrin, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice. Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku. Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji. Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Keywords: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Published: 07.06.2017; Views: 1365; Downloads: 210
.pdf Full text (931,86 KB)

7.
Encim telomeraza - tarča za prihodnja zdravila?
Tomaž Langerholc, 2012, review article

Abstract: Problem pomnoževanja koncev evkariontskih kromosomov (telomer) so uspešno rešili z odkritjem encima telomeraze konec 80. let prejšnjega stoletja, za odkritje so leta 2009 podelili tudi Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Izražanje telomeraze pri rakavih boleznih in človeške sanje o večni mladosti so močno pospešile razvoj farmakoloških telomeraznih inhibitorjev in aktivatorjev, vendar pa kljub 15-letnemu raziskovanju zdravila še niso dostopna na trgu. V članku smo glede na podatke v svetovnih medijih in literaturi naredili pregled farmakoloških učinkovin v zgodnjih fazah kliničnih preskušanj, ki specifično uravnavajo aktivnost telomeraze. Načrtovana protitumorska zdravila večinoma ne bodo namenjena samostojni uporabi, saj telomerazne inhibitorje klinično preskušajo v kombinaciji z obstoječimi kemoterapevtskimi sredstvi, protitelomerazna cepiva pa v kombinaciji z imunostimulansi. Poleg raka in staranja v prispevku navajamo ostala bolezenska stanja, ki so povezana s telomerazo/telomerami, hkrati pa opisujemo tudi tehnično-pravne probleme pri razvoju novih zdravil. Glede na dinamiko razvoja lahko prva protitelomerazna zdravila na trgu pričakujemo v naslednjih petih letih.
Keywords: telomeraza, imetelstat, cepivo, tumor, rak
Published: 28.03.2017; Views: 716; Downloads: 49
.pdf Full text (549,45 KB)
This document has many files! More...

8.
Zdravljenje primarnih jetrnih tumorjev z elektrokemoterapijo (ect)
Mihajlo Đokić, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče in namen: Incidenca primarnih jetrnih tumorjev v svetu se povečuje. Najpogostejši med njimi (90 %) je hepatocelični karcinom (HCC) in skupaj z intrahepatičnim holangiokarcinom (CHC) predstavlja 98,5 % primarnih jetrnih tumorjev. Ne glede na dejstvo, da je to eden najpogostejših vzrokov smrti zaradi raka v svetu, je manj kot 20 % bolnikov s HCC kandidatov za kurativno zdravljenje – kirurško resekcijo ali presaditev jeter. Samo kurativno zdravljenje omogoča bolnikom možnost za dolgoletno preživetje s petletnim preživetjem do 70 % pri kirurških resekcijah in presaditvi jeter. Ko radikalni/kurativni tretmaji zaradi splošnega stanja telesne zmogljivosti, pridružene okvare jeter ali velikosti in razširjenosti tumorja ne pridejo v poštev, uporabljamo druge metode, kot sta transarterijska kemoembolizacija (TACE) in transarterijska radioembolizacija (TARE), ali lokalne ablativne tehnike, kot so radiofrekvenčna ablacija (RFA), mikrovalovna ablacija (MWA), krioterapija in druge metode za zdravljenje primarnih jetrnih tumorjev, ki podaljšajo preživetje teh bolnikov. Elektrokemoterapija (ECT) omogoča netoplotno ablacijo kožnih in tudi globlje ležečih tumorjev. Na podlagi dobrih rezultatov pri zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke smo opravili prospektivno raziskavo zdravljenja hepatoceličnega karcinoma z namenom ugotavljanja izvedljivosti, varnosti in učinkovitosti elektrokemoterapije pri primarnih jetrnih tumorjih. Metode: Elektrokemoterapijo z bleomicinom smo izvedli pri 25 bolnikih s hepatoceličnim karcinomom, skupno je bilo tretiranih 33 lezij po predvidenem protokolu. Zdravljenje je bilo izvedeno med odprto laparotomijo pri 24 od 25 bolnikov, pri enem bolniku je bila elektrokemoterapija izvedena perkutano pod kontrolo računalniške tomografije. Ob zaključku spremljanja bolnikov je bila mediana opazovanja 23,5 meseca. Rezultati: Elektrokemoterapija je bila izvedljiva pri vseh 33 hepatoceličnih karcinomih. Pri nobenem bolniku ni prišlo do neželenih stranskih učinkov zdravljenja ali večjih pooperativnih zapletov. Do popolnega odgovora na zdravljenje je po 3 do 6 mesecih prišlo pri 92 % bolnikov in 94 % zdravljenih lezij. Ob zaključku spremljanja, tj. po medianem času spremljanja 23,5 meseca, je pri 31 od 33 lezij prišlo do popolnega odgovora. Zaključki: Elektrokemoterapija primarnih jetrnih tumorjev se je izkazala kot izvedljiv in varen način zdravljenja pri vseh 25 bolnikih. Za dokončno oceno učinkovitosti zdravljenja je potreben daljši interval sledenja bolnikov. Elektrokemoterapija je predvsem primerna pri bolnikih z zmanjšano jetrno funkcijo zaradi jetrne ciroze, pri bolnikih z zmerno do hudo portalno hipertenzijo in/ali pri zdravljenju lezij, pri katerih bi lahko zgolj operacija z velikim tveganjem za zaplete ponudila možnost popolne ozdravitve, saj elektrokemoterapija ponuja možnost popolnega odgovora lezije na zdravljenje.
Keywords: Hepatocelični tumor, elektrokemoterapija, Bleomicin, elektroporacija, varnost, učinkovitost
Published: 18.11.2019; Views: 489; Downloads: 43
.pdf Full text (2,25 MB)

9.
Kakovost življenja pacienta po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici
Klavdija Brezovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Osteoblastom je redek benigni tumor kosti. Za njim v večini primerov zbolijo otroci in mladostniki. Vzrok nastanka še vedno ni znan. Najbolj značilen znak tumorja je bolečina na predelu nastanka tumorja, omejeno gibanje, otečenost predela. Edini učinkovit način zdravljenja je popolna odstranitev osteoblastoma. Metode: Pri zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Za raziskovalni del diplomskega dela smo izvedli študijo primera. Z intervjujem smo pridobili želene podatke, ki smo jih analizirali in pripravili načrt zdravstvene nege.Rezultati: Rezultati kažejo, da se je pacientu kakovost življenja po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici izboljšala po operativnem posegu, vendar pacient še vedno navaja strah pred nevarnostmi v okolju in ponovitvijo bolezni ter da še ostajajo nekatere omejitve, predvsem pri gibanju in športnih aktivnostih. Diskusija: Pacient po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici potrebuje za kakovostno življenje po operativnem posegu veliko novega znanja ter podpore, saj se znajde v situaciji, ko potrebuje pomoč svojih bližnjih pri izvajanju aktivnosti. Ugotovili smo tudi, da literature na temo o zdravstveni negi in kakovosti življenja po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici primanjkuje.
Keywords: benigni tumor, otrok, negovalne diagnoze, medicinska sestra
Published: 21.09.2020; Views: 44; Downloads: 33
.pdf Full text (535,95 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica