| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IZGON TUJCA IZ DRŽAVE V KAZENSKEM IN PREKRŠKOVNEM PRAVU
Zoran Wolf, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Keywords: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Published: 26.05.2010; Views: 5640; Downloads: 391
.pdf Full text (308,42 KB)

2.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji
Nada Manoleva, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva in zmanjševanja naravnega prirastka se povečuje povpraševanje po tuji delovni sili. Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa iz t.i. tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa državljani tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu pri delu) in kolektivne pogodbe. Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci. Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po Pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda).
Keywords: Ključne besede: tujec, delovno dovoljenje, deficiterni poklici, državljani tretjih držav, državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije
Published: 04.11.2010; Views: 1612; Downloads: 214
.pdf Full text (470,79 KB)

3.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Janez Štravs, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje pojem migracije in pravno ureditev zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji, nato preide na zaposlovanje tujcev od osamosvojitve do danes, na koncu pa predstavi vpliv recesije na zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji v času globalne gospodarske recesije. Zaposlovanje tujcev je razdeljeno na dve časovni obdobji. V prvem obdobju je zajeto zaposlovanje tujcev od leta 1991 do 2000. V drugo obdobje pa je zajeto obdobje od leta 2000, ko je stopil v veljavo nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, pa do junija 2010. To drugo obdobje je še posebej predstavljeno, kot obdobje pred vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in obdobje po letu 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije. Diplomsko delo se dotakne tudi različnih vzrokov zaposlovanja tujcev in vpliv zaposlovanja le teh na trg domače delovne sile. Prikaže značilnosti in strukturo zaposlenih tujcev v Republiki Sloveniji. Predstavi domača pričakovanja in kasnejše dejansko stanje zaposlenih tujcev iz držav članic Evropske Unije, po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, in s kakšnimi protikriznimi ukrepi se je odzvala vlada v času recesije.
Keywords: Zaposlovanje, delo, tujec, trg dela, migracije, recesija, protikrizni ukrepi, Evropska Unija, evropski gospodarski prostor.
Published: 12.01.2011; Views: 1995; Downloads: 166
.pdf Full text (1,22 MB)

4.
IZGON DRŽAVLJANA EVROPSKE UNIJE KOT DOPUSTNA OMEJITEV PRAVICE DO PROSTEGA PRETOKA OSEB IZ RAZLOGOV JAVNEGA REDA IN JAVNE VARNOSTI
Franci Saje, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo se policija in sodišča v praksi pogosto srečujejo s primeri obravnave tujcev - državljanov Evropske unije kot storilcev različnih kaznivih dejanj in prekrškov. Navedeni tujci že po pravu Evropske unije, kot tudi po slovenskem pravu, uživajo posebne pravice, med njimi tudi pravico do prostega pretoka oseb. Kot antipod, pravo EU državam članicam dovoljuje omejene posege v navedeno pravico, predvsem iz razlogov varovanja javnega reda in javne varnosti, pri čemer postavlja tudi natančne pogoje, ki dopuščajo njihovo uporabo. S temi ukrepi države članice zagotavljajo varnost svojih državljanov in varnost lastne ustavne ureditve. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena problematika trenda kršitev s področja prekrškovnega prava, na katerega je vplival vstop Republike Slovenije in drugih novih držav članic v Evropsko unijo, predstavljeni pa so tudi ukrepi izgona tujca iz države. V drugem sklopu je obravnavana »evropska ureditev« pravice do prostega pretoka oseb, z nekaterimi primeri sodne prakse Sodišča Evropske unije, predstavljena pa je tudi direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES kot relevantna evropska zakonodaja s tega področja. Tretji sklop pojasnjuje ureditev instituta izgona tujca v nacionalnem prekrškovnem in kazenskem pravu, s poudarkom na posebnostih ureditve prekrškovnega prava.
Keywords: državljanstvo Evropske unije, prost pretok oseb, izgon tujca, tujec, javni red, javna varnost
Published: 22.09.2011; Views: 1631; Downloads: 241
.pdf Full text (367,11 KB)

5.
Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji
Špela Gorišek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji je obravnavano zakonito prebivanje tujcev v Sloveniji, kot članici Evropske unije, na podlagi izdanih dovoljenj za prebivanje. Zakon o tujcih vsebuje določene direktive, sklepe in uredbe Evropske unije, katere je morala Slovenija povzeti v svojo zakonodajo, ko je postala članica Evropske unije. Poudarek je na vsebinskem delu zakona,v ospredje pa so postavljeni predvsemdržavljani tretjih držav oz. državljani držav nekdanje Jugoslavije, katerih delež je v Sloveniji vseskozi in še vedno prevladujoč. Za boljši prikaz dejanskih razmer je, poleg prikazanih nekaterih primerov iz prakse, predstavljen tudi intervju s tujcem, bosanskim državljanom, ki je prispel v Slovenijo v želji po boljšem življenju in da omogoči svoji družini človeka vredno eksistenco, predvsem otrokom pogoje za boljšo izobrazbo. Na drugi strani pa je predstavnik slovenskega podjetja, ki se ukvarja s prevozom blaga v cestnem prometu, podal svojo izkušnjo v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Število izdanih dovoljenj za prebivanje po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (kot tudi po podatkih Upravne enote Velenje znotraj le tega) zadnja leta upada, predvsem zaradi gospodarske krize in posledično temu manjšega števila izdanih delovnih dovoljenj, kar je razvidno iz letnih poročil Zavoda RS za zaposlovanje.
Keywords: tujec, vizum, dovoljenje za prebivanje, delovno dovoljenje, schengenski informacijski sistem, država članica EU, tretja država
Published: 23.08.2017; Views: 306; Downloads: 47
.pdf Full text (1,90 MB)

6.
IZOBRAŽEVANJE O ZAKONU O TUJCIH V POLICIJI
Sandra Skubic, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti izobraževanje zaposlenih in organizacijske oblike izobraževanj v organizaciji Policiji. V diplomski nalogi bo nekaj besed namenjenih sami organizaciji, schengenski evalvaciji, Zakonu o tujcih R Slovenije in R Avstrije. V raziskavi bom predstavila primerjavo Zakona o tujcih RS in RA, največji poudarek pa bom namenila izobraževanju v policiji. Cilj raziskave je celovito proučiti organizacijsko obliko izobraževanja in izobraževanje v organizaciji o Zakonu o tujcih. Za metodo raziskave bom uporabila raziskovalna vprašanja. Odgovorila bom na vprašanja o urejenosti izobraževanja v Policiji, organizacijskih oblikah, o vodjih izobraževanj, ciljnih skupinah, trajanju izobraževanja in o Zakonu o tujcih ter kaj mora policist o tem zakonu vedeti. Pri zbiranju informacij si bom pomagala z zbiranjem podatkov iz dokumentacije in interneta. V raziskavi sem ugotovila, da je v organizaciji Policiji izobraževanje zaposlenih zaradi varčevanja in krize slabše organizirano. Izobraževanja potekajo v Policijski akademiji v Tacnu kadar stopi v veljavo nov zakon ali so k zakonu dodane spremembe in dopolnitve. Izobraževanja so organizirana s strani inšpektorjev Sektorja za mejo in tujce, udeleženci teh izobraževanj pa so vabljeni pisno. Povabljeni udeleženci izobraževanj so vodje enot, pomočniki vodje enote in policisti multiplikatorji. Za literaturo, katero bi naj uredili organizatorji izobraževanja, morajo udeleženci poskrbeti sami, zato da so stroški same izvedbe izobraževanja nižji. V Policijskih enotah oziroma Policijskih postajah so nato organizirana izobraževanja za policiste, katere vodijo tisti, ki so bili prisotni na izobraževanju v Policijski akademiji v Tacnu. Na teh izobraževanjih policisti pridobijo dodatna znanja o zakonu, o katerem teče izobraževanje, kar potrebujejo pri vsakodnevnem delu. Žal smo policisti večinoma prepuščeni sami sebi in smo se primorani samoizobraževati, saj so stroški izobraževanj za vse zelo visoki. Izobraževanje na policijski postaji je odvisno predvsem od komandirja in od potreb po izobraževanju.
Keywords: zakon, policija, izobraževanje, scheval, tujec
Published: 01.10.2015; Views: 846; Downloads: 46
.pdf Full text (3,50 MB)

7.
PRAVNO ORGANIZACIJSKI OKVIR ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATIH
Teja Herič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravno organizacijski okvir v smislu oblike gospodarskih družb, ki se lahko ustanovijo v Združenih Arabskih Emiratih, natančenje v Dubaju, ter razpravlja o tem, katere izmed njih smejo ustanavljati tujci. Lokalno prebivalstvo je načeloma vedno prisotno pri ustanovitvi gospodarske družbe, ki jo želi ustanoviti tujec. Glede na dejstvo, da pravna ureditev v Dubaju razlikuje ustanovitev družbe na »onshore« in »offshore«, je v diplomski delu opredeljena razlika med obema. Pravni okvir je urejen na zvezni ravni z Zveznim zakonom št. 2/2015 o gospodarskih družbah, ki sem ga primerjala z ureditvijo v Republiki Sloveniji. Podrobneje je na fiktivnem primeru predstavljena ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (korporacijski koraki ustanovitve družbe v ZAE) kot tudi pravni okvir in možnosti ustanovitve družbe za tujce.
Keywords: Združeni Arabski Emirati, Dubaj, ustanovitev gospodarske družbe, Zvezni zakon, »onshore«, »offshore«, prosto ekonomsko območje, družbena pogodba, lokalno prebivalstvo, tujec.
Published: 16.02.2017; Views: 508; Downloads: 40
.pdf Full text (671,77 KB)

8.
IZSELJENSKA PROBLEMATIKA V LITERARNIH DELIH IZBRANIH SLOVENSKIH IN TUJIH AVTORJEV
Martina Janežič, 2016, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji srečujemo s pojavom tako imenovanega bega možganov, ki ga opredeljuje vse večje izseljevanje mladih, sposobnih in visoko izobraženih posameznikov, ki so, razočarani nad razmerami v svoji matični državi, našli svojo možnost za zaposlitev v sosednjih ali bolj oddaljenih državah. Kar danes imenujemo beg možganov, je že stoletja znano kot izseljevanje, s čimer so se Slovenija in tudi druge države, na primer Avstrija, začele srečevati že v času 16. stoletja. Posameznik se odloči za izselitev iz države na podlagi ekonomskih, političnih ali osebnih vzrokov, pri čemer najbolj prevladujejo ekonomski vzroki. Nekaterim v času bivanja v tujini uspe izboljšati svoj socialni in ekonomski položaj, spet drugi se razočarani nad svojim neuspehom vrnejo domov. Vendar ne glede na to, zaradi katerega vzroka se je posameznik ali družina izselila v tujino, vsi izseljenci se v začetnih letih svojega bivanja v tujini srečujejo z enakimi problemi, kot so: nepoznavanje jezika, občutki osamljenosti, srečevanje s predsodki, ki jih goji družba do tujcev, kulturnimi razlikami in še bi lahko naštevali. Preko analize sedmih romanov slovenskih in tujih avtorjev bom skušala ugotoviti, s katerimi problemi se srečujejo izseljenci v tujini, kaj so vzroki za njihov odhod v tujino; ukvarjala se bom s problemom remigracije, primerjala bom, kako doživljajo izseljevanje otroci in kako ga doživljajo odrasli ter skušala ugotoviti, ali obstajajo razlike v čustvenem doživljanju izselitve med slovenskimi in tujimi političnimi izseljenci.
Keywords: izseljenec, tujec, remigracija, nepoznavanje jezika, razosebljenost, ekonomski izseljenec, politični izseljenec, izseljenska avtobiografija
Published: 06.02.2017; Views: 384; Downloads: 33
.pdf Full text (850,29 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica