51. VPLIV RAZLIČNIH PODLAG VINSKE TRTE NA RAST IN RODNOST SORTE 'SAUVIGNON'Jelka Brdnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo smo proučevali vpliv različnih podlag ('Börner', 'SO4 cl. 31', 'Riparia cl. 1', 'SO4 cl. 5' in '196/17') na rast in rodnost pri sorti 'Sauvignon'. V letu 2003 je imela sorta 'Sauvignon' največjo povprečno maso rozg in suhe snovi na trs na podlagi '196/17' in najmanjšo na podlagi 'Riparia cl. 1', v letu 2004 pa največjo na 'SO4 cl. 5' in najmanjšo na 'SO4 cl. 31'. V številu normalno razvitih rozg na trs so bile ugotovljene značilne razlike, v številu hiravih rozg ter nevzbrstelih očes pa na različnih podlagah ni bilo dokazanih statističnih razlik. Največja masa grozdja na trs (1956 g) in povprečna masa grozda (107 g) je bila na podlagi 'Börner' (p=0,05). Vsebnost sladkorja v moštu je bila največja na podlagi 'Riparia cl. 1' (83 °Oe), najmanjšo sta imeli podlagi '196/17' (74 °Oe) in 'Börner' (76 °Oe). Skupne titracijske kisline so bile največje na podlagi 'SO4 cl. 5' (10,5 g/l). Največja vrednost pH mošta je bila izmerjena na podlagi '196/17' (3,43), najmanjša pa na podlagah 'Börner' (3,26), 'SO4 cl. 31' (3,23) in' Riparia cl.1' (3,20). V masi 100 jagod ni bilo značilnih razlik med podlagami (od 193 do 206 g). Koeficient rodnosti je bil največji na podlagah 'Börner' in 'SO4 cl. 31' (1,21).
Keywords: vinska trta, podlaga, pridelek, 'Sauvignon'
Published in DKUM: 24.11.2011; Views: 4235; Downloads: 373
 Full text (479,32 KB) |
52. Primerjava učinkovitosti različnih kombinacij herbicidov in njihov vpliv na plevelno združbo v vinograduSuzana Arnečič, 2011, undergraduate thesis Abstract: V letih 2008 in 2009 smo na Univerzitetnem centru Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v vinogradu sorte 'Renski rizling' ugotavljali učinkovitost enajstih herbicidov oziroma njihovih kombinacij za zatiranje plevelne združbe pod trtami. Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov v treh ponovitvah. Ocenjevali smo učinkovitost herbicidov in pokrovnost tal s plevelno združbo. V letu 2008 je bila statistično značilna najmanjša pokrovnost tal s plevelno združbo pri obravnavanjih glifosat (dvojni odmerek), flazasulfuron + pendimetalin, flazasulfuron + MCPA, najboljša učinkovitost pa pri obravnavanjih glifosat (dvojni odmerek) in glifosat + oksifluorofen (p = 0,05). V letu 2009 je bila najmanjša pokrovnost tal pri kombinaciji flazasulfuron + glifosat (11. 5. 2009), pri zadnjem ocenjevanju ni bilo statistično značilnih razlik med obravnavanji (3. 7. 2009). Največja učinkovitost (> 95 %) je bila pri flazasulfuron + glifosat (11. 5. 2009), pri drugem ocenjevanju (3. 7. 2009) med obravnavanji ni bilo statistično značilnih razlik. Najmanj raznovrstna plevelna združba je bila pri kombinaciji flazasulfuron + oksifluorofen in flazasulfuron + glifosat. Največ različnih plevelnih vrst je bilo pri kombinaciji pendimetalin + glifosat.
Keywords: vinska trta, herbicidi, učinkovitost, pokrovnost tal, pleveli
Published in DKUM: 28.03.2011; Views: 2563; Downloads: 183
Full text (1,40 MB) |
53. Vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte SauvignonJože Kocuvan, 2011, undergraduate thesis Abstract: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte 'Sauvignon'. Poskus v vinogradu je bil zastavljen po metodi naključnih blokov z dvema obravnavanjema (defoliacija—Def in kontrola—K) z 12 ponovitvami (24 trt v ponovitvi). Prvi teden po cvetenju so bili pri defoliaciji odstranjeni vsi listi od bazalnega dela mladike do lista nasproti najvišje ležečega grozda. V moštu iz kontrolnih trsov in defoliacije smo preizkušali dva seva kvasovk (Uvaferm CS2 ter Zymaflore VL3). Pri vinifikaciji so bila 4 obravnavanja z dvema ponovitvama.V času trgatve so bile statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih titracijskih kislin. Nižja vsebnost je bila pri defoliaciji s 10,33g/l, pri kontroli pa 10,91g/l (p≤0,05). Ob trgatvi ni bilo statistično značilnih razlik pri gostoti mošta, pH vrednosti, masi pridelka in masi 100 jagod. Kvasovke Zymaflore VL3 so fermentirale hitreje kot kvasovke Uvaferm CS2, defoliacija ni imela vpliva na hitrost fermentacije. Pri organoleptični oceni so bila obravnavanja s kvasovko Uvaferm CS2 ocenjena bolje kot obravnavanja s kvasovko Zymaflore VL3 (p≤0,05).
Keywords: vinska trta, 'Sauvignon', defoliacija, kvasovke
Published in DKUM: 28.03.2011; Views: 3357; Downloads: 225
Full text (705,28 KB) |
54. Vpliv defoliacije vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon' na kakovost grozdja in vinaDarja Žnidarič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letih 2006 in 2007, smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, pri sorti 'Sauvignon' proučevali na nadmorski višini 490m vpliv ročne defoliacije na kakovost grozdja in vina, vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin ter pH vrednost v moštu. V poskusu smo obravnavali dva različna časa defoliacije (defoliacija treh listov v cvetenju in defoliacija treh listov tri tedne po polnem cvetenju; 80-90 % odprtih cvetov). Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov s tremi obravnavanji in šestimi ponovitvami s 445 trsi. Defoliacija ni vplivala na povprečno vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin v moštu. Enako je bilo pri pH vrednosti. Po pecljanju smo drozgo vsakega obravnavanja razdelili na dva enaka dela. Prvega smo uporabili za klasično predelavo grozdja (stiskanje takoj po pecljanju), drugega pa za maceracijo (24 ur). Najboljšo senzorično oceno je dobilo vino iz kontrole s klasično predelavo.
Keywords: Ključne besede: vinska trta / defoliacija / sladkor / kisline / maceracija / 'Sauvignon'
Published in DKUM: 03.11.2010; Views: 4159; Downloads: 234
Full text (249,08 KB) |
55. PREIZKUŠANJE NEKATERIH NOVIH SORT VINSKE TRTE ODPORNIH NA GLIVIČNE BOLEZNISuzana Fras, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo v vinogradu, ki je bil posajen spomladi leta 2006, preizkušali nove sorte (medvrstne križance) vinske trte, ki so odporne na nekatere glivične bolezni. Poskus je obsegal 7 sort: 'Muškat bleu', 'Monarch', 'Prior', 'Rondo', 'Cabernet Carol', 'Regent' in 'Phoenix'. Spremljali smo fenofaze, pojav pomembnejših glivičnih bolezni in po trgatvi opravili mikrovinifikacijo. Pri statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da sta bili v fazah razvoja najzgodnejši sorti 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' (kontrolna sorta), najpoznejša pa sorta 'Prior'. Največja gostota mošta je bila pri sorti 'Regent' (96 °Oe), najmanjša pa pri sorti 'Prior' (62 °Oe). Grozdje sorte ''Muscat bleu' je bilo zelo osipano. Zelo močna okužba s peronosporo na zalistnikih je bila pri sorti ''Phoenix', sorta 'Muscat bleu' pa je bila brez okužb. Pri nobeni sorti ni bilo znamenj okužb z oidijem. Na dan trgatve je bilo največ gnilobe pri sorti 'Phoenix' in 'Rondo'. Pri ostalih sortah ni bilo prisotne gnilobe
Keywords: vinska trta / odpornost / glivične bolezni / fenofaze
OP: VI, 34 s., 22 graf., 24 ref.
Published in DKUM: 03.11.2010; Views: 8349; Downloads: 640
Full text (301,55 KB) |
56. VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTEFranc Leskovar, 2010, master's thesis Abstract: V vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Keywords: vinska trta, šobe, fungicidi, učinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola, Uncinula necator, Botrytis cinerea
Published in DKUM: 18.10.2010; Views: 3872; Downloads: 319
Full text (3,62 MB) |
57. Vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina sorte 'Sauvignon'Maja Ogrizek, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri sorti 'Sauvignon' preučevali vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina. Merili smo temperaturo zraka, grozda in lista na vzhodni in zahodni strani vrste, na dveh različnih nadmorskih višinah. Na vsakem merilnem mestu je bilo opravljenih 10 meritev vsake pol ure. Največja razlika v temperaturi zraka v vinogradu (3,7 °C) je bila 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 29 °C, spodaj 32,7 °C. Največja razlika v temperaturi grozdov (15,7 °C) je bila med grozdoma na zahodni strani vrste 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 20,9 °C, spodaj 36,6 °C (p = 0,05). Začetek brstenja je bil pri obeh nadmorskih višinah 9. aprila. V spodnjem delu vinograda je bila večja vsebnost sladkorja in manjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ter večja pH vrednost. Po trgatvi (29. 9. 2009) je imel grozdni sok iz spodnjega dela vinograda za 3 °Oe več sladkorja in 0,8 g/l manj skupnih titracijskih kislin. Vino iz spodnjega dela vinograda je vsebovalo 0,6 vol. % več alkohola (13,3 vol. %), 0,7 g/l manj skupnih titracijskih kislin (6,8 g/l) in 1,6 g/l več reducirajočih sladkorjev (3 g/l).
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, temperatura, sladkor, kisline
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 2572; Downloads: 175
Full text (805,86 KB) |
58. Vpliv nadmorske višine na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling'Aleksander Purgaj, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo pri sorti 'Laški rizling' proučevali vpliv nadmorske višine (zgornji in spodnji del vinograda) na količino in kakovost pridelka. Proučevan je bil vpliv nadmorske višine na fenološke faze, na temperaturo zraka, grozdov in listov ter na dinamiko dozorevanja grozdja. Opravljena je bila kemična analiza in senzorična ocena vina. Na zgornjem delu vinograda je bila dinamika razvoja fenoloških faz hitrejša za tri dni. Ugotovili smo, da je v našem poskusu nadmorska višina vplivala le na temperaturo grozdov, ki je bila za 1,3 °C višja v zgornjem delu vinograda. Pri spremljanju dinamike dozorevanja grozdja je bila v zgornjem delu vinograda ugotovljena večja vsebnost sladkorja in manj skupnih kislin. V spodnjem delu vinograda je bila enaka vrednost dosežena štiri dni pozneje. Večji pridelek je bil v spodnjem delu vinograda. Pri senzorični oceni vina je bilo bolje ocenjeno vino iz zgornjega dela vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, pridelek, 'Laški rizling'
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3236; Downloads: 267
Full text (318,45 KB) |
59. VPLIV RAZLIČNO OBARVANIH TULCEV IN ČRNE FOLIJE NA TEMPERATURO ORGANOV VINSKE TRTE TER KOLIČINO IN KAKOVOST GROZDJA SORTE 'SAUVIGNON'Nataša Breznik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letih 2005 in 2006 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različno obarvanih tulcev in črne PVC folije na temperaturo posameznih organov ter količino in kakovost grozdja vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon'. V letu 2005 je bilo največje povprečno število jagod na grozd in največja masa pecljevine pri trsih, ki so imeli deblo obdano z belo-črnim tulcem, prostor v vrsti pa je pokrivala črna PVC folija. Najmanjšo maso jagod na grozd so imeli trsi, pri katerih je bil prostor v vrsti pokrit s črno PCV folijo, debla trsov pa so bila obdana s črnimi tulci. Najmanjšo pH vrednost smo izmerili pri kontrolnih trsih, največjo pa pri trsih, kjer je deblo obdajal belo-črni tulec, prostor v vrsti pa je pokrivala črna folija. Popoldan so bile na socvetju največje razlike med obravnavanjem s folijo v vrstnem prostoru in črnim tulcem na deblu (29,8 °C) in obravnavanjem s črnim tulcem na deblu, brez folije v vrstnem prostoru (22,9 °C). Povprečna masa vseh grozdov na trs v letu 2006 je bila za 651 g večja pri obravnavanju z belimi tulci na deblu in s folijo v vrstnem prostoru, v primerjavi s kontrolnimi trsi, brez folije v vrstnem prostoru.
Keywords: : vinska trta / tulci / črna PVC folija / temperatura / 'Sauvignon'
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 2914; Downloads: 149
Full text (822,54 KB) |
60. Vpliv oskrbe vinogradov na pojavnost trsnih rumenicGorazd-Rudolf Kovačič, 2010, master's thesis Abstract: V vinogradu sorte 'Chardonnay', okuženem z Bois noir fitoplazmo, podjetja Radgonske gorice d.d., smo v obdobju od leta 2006 do leta 2009 proučevali vpliv tehnoloških ukrepov na pogostost pojavljanja trt z znamenji trsnih rumenic. V poskusu smo primerjali dva sistema oskrbe vinograda (sistem A — običajna integrirana pridelava, sistem B — integrirana pridelava, z dodatno uporabo insekticidov in herbicidov). Preučevali smo tudi učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov gostiteljev BN fitoplazme in prenašalca škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.). Poskusi so pokazali, da povečana intenzivnost zatiranja plevelov in uporabe insekticidov, vpliva na dinamiko pojavljanja trt z znamenji okužb s fitoplazmami povzročiteljicami rumenic vinske trte. Pri oskrbi po sistemu A je delež trt z znamenji po letih znašal 4,93 % (2006), 2,99 % (2007), 3,83 % (2008) in 3,06 % (2009). Delež trt, z izraženimi znamenji v delih vinograda z oskrbo po sistemu B pa je znašal 5,48 % (2006), 4,71 % (2007), 3,13 % (2008) in 2,27 % (2009). Z bolj intenzivnim zatiranjem plevelov in uporabo insekticidov na osnovi indoksakarba in klorpirifosa smo dosegli, da se delež trt, ki so kazale znamenja okužb z rumenicami, v poskusnem vinogradu dolgoročno ni povečeval. To posredno kaže tudi na možnost, da se ni povečeval delež okuženih trt. Uspešnost zatiranja plevelov, ki so gostitelji škržatka (Hyalesthes obsoletus Sign.), je možno povečati le z uvajanjem novih vrst herbicidov.
Keywords: Ključne besede: vinska trta, fitoplazme, herbicidi, insekticidi, oskrba
Published in DKUM: 11.05.2010; Views: 3393; Downloads: 268
Full text (586,62 KB) |
