Search the digital library catalog

Abstract: V letih 2012 in 2013 smo pri sorti 'Laški rizling' ugotavljali vpliv različnih pripravkov za okoreninjenje na rast in razvoj cepljenk v prvem in drugem letu po sajenju v vinogradu. Spremljali smo fenološke faze, prirast mladik, intenziteto zelene barve listov z N-testerjem, masi sveže in suhe snovi enoletnega lesa rozg, maso grozdja in kemijski sestav grozdnega soka. Za spodbujanje rasti korenin sta bila uporabljena pripravka Magic P+Algaren in Pralumus. Pri pripravku Pralumus je bila intenziteta zelene barve listov statistično značilno večja kot pri Kontroli (p≤0,05). Na rastišču z večjo vsebnostjo organske snovi v tleh je bilo največ suhe snovi lesa rozg pri pripravku Pralumus (p≤0,05). Parametri pridelka se med obravnavanji niso statistično značilno razlikovali (p≤0,05).
Keywords: vinska trta, okoreninjenje, rast, pridelek, 'Laški rizling'
Published in DKUM: 26.09.2014; Views: 1743; Downloads: 208
Full text (1,07 MB)

Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali razvojne stadije in biometrične parametre pri nekaterih sortah (medvrstnih hibridih) 'Johanniter', 'Regent', 'Cabernet Carol', 'Prior' in standardni sorti vinske trte 'Modri pinot'. Pri spremljanju razvojnih stadijev smo ugotovili, da sta sorti 'Regent' in 'Prior' prej cveteli (p ≤ 0,05). Sorta 'Regent' je prva dosegla tehnološko zrelost, kontrolna sorta 'Modri pinot' pa zadnja (p ≤ 0,05). Optimalno zrelost grozdja sta najprej dosegli sorti 'Regent' in 'Johanniter', najkasneje pa sorta 'Prior'. Sorta 'Regent' je imela manjšo povprečno maso grozdja na trs od kontrolne sorte in ostalih medvrstnih hibridov (p ≤ 0,05). Kontrolna sorta 'Modri pinot' je imela največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku (90 °Oe), najmanjšo pa sorta 'Prior' (78 °Oe) (p ≤ 0,05). Prav tako je imela kontrolna sorta največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin (8,9 g/L), najmanjšo pa sorta 'Regent' (6,1 g/L) (p ≤ 0,05). Največjo povprečno pH vrednost v grozdnem soku smo izmerili pri sorti 'Regent' (3,55), najmanjšo pa pri kontrolni sorti 'Modri pinot' (3,27) (p ≤ 0,05).
Keywords: vinska trta, medvrstni hibridi, razvojni stadiji, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 1658; Downloads: 170
Full text (1,18 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Keywords: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 2321; Downloads: 426
Full text (10,05 MB)

Abstract: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo smo v letih 2007 in 2008 preučevali pretok vode v enoletnih rozgah pri različnih podlagah ('V M', 'SO4', 'Rupestris', 'Binova' in 'Börner') v času mirovanja in solzenja. Pretok vode v rozgah podlag smo merili pri dveh različnih dolžinah (5 in 10 cm). Meritev smo opravili v treh različnih terminih (18. 12. 2007, 12 . 2. 2008, 10. 4. 2008) v času solzenja in mirovanja vinske trte. Pretok vode smo podali v µl na mm² prečnega prereza rozge in površine lesa v eni minuti. Pretok vode posameznih rozg podlag na spodnjem, srednjem in zgornjem nodiju ter na internodiju je bil pri podlagi 'Binova' večji kot pri ostalih podlagah pri drugi meritvi 12. 2. 2008, ko je bila še faza mirovanja. Pri podlagah 'V M', 'SO4', 'Rupestris' in 'Börner' je bil pretok vode večji v času, ko so se že začeli pretakati sokovi.
Keywords: vinska trta, podlage, pretok, mirovanje, solzenje
Published in DKUM: 25.02.2013; Views: 2199; Downloads: 127
Full text (931,38 KB)

Abstract: V obsežni raziskavi izvedeni v letu 2012 o značilnostih varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi je bilo ugotovljeno, da se pri dejavnikih odločanja za zatiranje škodljivih organizmov v 66 % pridelovalci odločijo za dejavnik pregleda nasada in v 42,70 % upoštevajo navodila strokovnih služb in napovedovalne službe. Pri nekemičnih ukrepih 100 % pridelovalcev uporablja mehansko zaščito pred glodalci in divjimi živalmi in plevel uničuje mehansko. Pred boleznimi in škodljivci se poslužujejo odstranjevanja zelenih delov (96,70 % in 100%), izbora sorte (87 % in 53,30 %) in načina pridelave (90 %). Glavni dejavnik pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev so lastne izkušnje (67 %) in priporočila strokovnih služb (13 %). Škodljivi organizmi se v 32 % pojavljajo vsako leto, občasno se jih pojavlja v 25 % in v 43 % se pojavijo redko ali nikoli. Pridelovalci v 45 % škodljive organizme zadovoljivo obvladujejo in v 50 % delno. Ukrepi za zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev so izboljšana tehnika nanosa (100 %), način pridelave (100 %), mehansko zatiranje plevelov (100 %), izbor sorte (70 - 76,7 %), odstranjevanje obolelih delov(73,30 – 100 %), biotično varstvo in metode zbeganja (93,39 %). Z dostopnostjo in učinkovitostjo fitofarmacevtskih sredstev na našem trgu so pridelovalci zadovoljni. Stroški varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi vinske trte na ha površine se gibljejo v razponu od 395,84 €/ha do 976,14 €/ha. Delež stroškov varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi v lastni ceni pridelave grozdja predstavlja od 9 - 15,05 % v odvisnosti od velikosti nasada.
Keywords: vinska trta, varstvo vinske trte, škodljivi organizmi, ekonomičnost, kalkulacije
Published in DKUM: 11.10.2012; Views: 1485; Downloads: 224
Full text (5,30 MB)