31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. UGOTAVLJANJE TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI ODPORNIH SORT 'MONARCH' IN 'RONDO'Jasmina Masilo, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali tehnološke lastnosti dveh odpornih sort vinske trte 'Monarch' in 'Rondo'. Spremljali smo fenofaze in dozorevanje grozdja, merili klorofil, temperature listne površine, mladike, jagode in zraka, analizirali grozdni sok ter rezultate primerjali s kontrolno sorto 'Modri pinot'. Ocenili smo napad peronospore na listih (odporni sorti sta bili brez tretiranja proti boleznim, pri kontrolni sorti pa je bilo varstvo po integrirani pridelavi grozdja). Glede na razvoj fenofaz smo ugotovili, da je najhitrejša v razvoju sorta 'Rondo', sorta 'Monarch' pa glede na kontrolno sorto 'Modri pinot' v razvoju nekoliko zaostaja (p≤0,05). Odporni sorti sta imeli v listih manjšo vrednost klorofila kot kontrolna sorta 'Modri pinot' (p≤0,05). Pri merjenju temperatur smo ugotovili, da je pri temperaturi zraka 28 ˚C najnižja povprečna temperatura v listih (25,1˚C), nekoliko višja v mladikah (25,4 ˚C) in najvišja v jagodah (26,1 ˚C) (p≤0,05). Največjo maso jagod je imela sorta 'Rondo' (207 g), sorta 'Monarch' 188 g, najmanjšo pa sorta 'Modri pinot' (168 g). Okuženost s peronosporo je bila pri sorti 'Rondo' večja (45,8 %) kot pri sorti 'Monarch' (23,3 %). Pri analizi mošta smo ugotovili, da je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin najvišja pri sorti 'Monarch' (7,6 g/L), pH vrednost je bila višja pri sorti 'Rondo' (3,8), najvišjo vsebnost jabolčne kisline pa je imela kontrolna sorta 'Modri pinot' (2,9 g/L).
Keywords: vinska trta, odporne sorte, 'Monarch', 'Rondo'
Published in DKUM: 29.06.2015; Views: 2058; Downloads: 144
 Full text (1,16 MB) |
40. VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB IN NADMORSKE VIŠINE NA RAZVOJ TER KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA SORTE 'LAŠKI RIZLING'Aleksander Purgaj, 2014, master's thesis/paper Abstract: V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo preučevali vpliv nadmorske višine (zgornji del vinograda 474 m in spodnji del vinograda 441 m n. m.) na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling' na podlagah 'Kober 5BB' in 'SO4'. V raziskavi smo preučevali tudi vpliv podnebnih sprememb na dinamiko razvoja sorte 'Laški rizling' v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. Za klimatološko postajo Maribor Tabor smo za obdobje od 1950 do 2013 izračunali trende nekaterih klimatskih parametrov, in sicer za povprečno vegetacijsko temperaturo (april–oktober) ter Huglinov in Winklerjev indeks. Razvoj fenoloških faz je bil v zgornjem delu vinograda na podlagi 'SO4' za 3 dni hitrejši od vseh ostalih trsov. Temperatura listov in grozdov, merjena na treh nadmorskih višinah (441, 474 in 517 m n. m.), je bila največkrat najvišja na nadmorski višini 474 m. Vino z zgornjega dela vinograda je imelo manj kislin. Pri senzorični oceni vina je bilo najbolje ocenjeno vino z zgornjega dela vinograda na podlagi 'Kober 5BB'. Trendi različnih klimatskih parametrov in indeksov potrjujejo ogrevanje podnebja po letu 1980, kar je vplivalo na začetek in dinamiko dozorevanja grozdja. Trend povečanja povprečne vegetacijske temperature v obdobju od 1980 do 2013 je za 0,06 °C na leto, Huglinovega indeksa za 12,1 °D enot in Winklerjevega indeksa za 11,2 °D enot. Sorta 'Laški rizling' zori 21 dni prej kot na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Keywords: vinska trta, podnebne spremembe, nadmorska višina, 'Laški rizling', 'Kober 5BB', 'SO4'
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 1952; Downloads: 374
Full text (494,05 KB) |
