Search the digital library catalog

Abstract: V letih od 2002 do 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo (Meranovo) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali vpliv podlage 'Börner' in še devetih drugih podlag ('Kober 5BB', 'SO4 kl. 31', 'Riparia', 'SO4 kl. 5', '196/17', 'SO4 kl. 102', '41B/72', 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5') na nekatere biometrične in fiziološke parametre sorte 'Sauvignon' na kislih tleh. V času trajanja poskusa je bil največji potencial rodnosti pri podlagi '41B/72', ki je imela v vseh poskusnih letih največji pridelek 3,3 kg grozdja na trs in se je v tem parametru razlikovala od večine podlag. Potrjene so bile tudi razlike v pridelku med leti. Največji pridelek je bil v letu 2003, za 15 % manjši v 2004 ter za 60 % manjši v letu 2005. Tudi podlaga 'Börner' je vplivala na večjo maso pridelka v primerjavi s podlagami '196/17', 'Riparia', 'SO4 kl. 31' in 'SO4 kl. 102'. V primerjavi s standardno podlago 'Kober 5BB' pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). Med podlagami so bile tudi razlike v mehanski sestavi grozdov sorte 'Sauvignon'. Pri podlagi 'Börner' je bila v primerjavi z nekaterimi podlagami večja masa grozda in pecljevine, od 13 do 28 % pa je bila tudi večja masa 100 jagod. Podlage so imele največji vpliv na število in maso pečk v sušnem letu 2003, ko je bilo med njimi največ razlik. Podlage so imele vpliv tudi na vegetativne parametre sorte 'Sauvignon', razlike v masi suhe snovi rozg pa so bile tudi med leti. Največjo maso suhe snovi rozg je imela podlaga '196/17', ki spada med bujne podlage. Velik vpliv na bujnejšo rast sorte 'Sauvignon' sta imela tudi klona podlage 'SO4' (kl. 5 in kl. 102). Ob upoštevanju manjših razlik v pridelku grozdja, lahko sklepamo, da podlagi 'SO4 kl. 5' in 'SO4 kl. 102' ne spadata med šibke podlage. Glede bujnosti je podlaga 'Börner' primerljiva z večino preizkušanih podlag, bujnejši podlagi sta bili '196/17' in 'SO4 kl. 5', šibkejša pa 'Riparia'. Podlage in leta so vplivala na povprečni delež suhe snovi rozg (49,4 %), pri večini je bil optimalni delež suhe snovi samo v letu 2003. Vrednost Ravazovega indeksa se pri trsih na podlagi 'Börner' ni razlikovala od ostalih podlag. V nobenem terminu podlage niso vplivale na vsebnost N v listih. Podlage so vplivale na intenzivnost barve listov, podlaga 'Börner' se ni razlikovala od ostalih podlag (p ≤ 0,05). Pri kemijski sestavi grozdnega soka smo ugotovili, da podlaga 'Börner', v primerjavi z ostalimi podlagami, ni vplivala na vsebnost sladkorja, v pH vrednosti, pa se je razlikovala le od podlage '41B/72'. Podlaga 'Börner' je vplivala na manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku v primerjavi s tremi kloni podlage 'SO4' ('SO4 kl. 5', 'SO4 kl. 102' in 'SO4 kl. 15') in podlago 'Kober 5BB kl. 13/5'. V letu 2003 je bila povprečna vsebnost skupnih titracijskih kislin za 25 % manjša kot v letu 2005 in 35 % manjša kot v letu 2002. V primerjavi z nekaterimi podlagami pa je bila manjša tudi vsebnost vinske, jabolčne in citronske kisline. Večjo vsebnost FAN in skupnega dušika v grozdnem soku sorte 'Sauvignon', kot pri podlagi 'Börner' smo ugotovili pri podlagah 'SO4 kl. 102' in '196/17' v vsebnosti prolina pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). V vseh letih izvedbe poskusa so podlage vplivale tudi na mineralno sestavo grozdnega soka. Pri podlagi 'Börner' je bila manjša vsebnost kalija v grozdnem soku v primerjavi s podlago '196/17', večja vsebnost magnezija v primerjavi z 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5' ter manjša vsebnost kalcija v primerjavi s podlago 'Riparia'. Pri podlagi 'Börner' smo ugotovili močno pozitivno korelacijo (r = 0,83; p < 0,001) med vsebnostjo kalija in vsebnostjo skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku. Vsebnost železa v grozdnem soku sorte 'Sauvignon' je bila pri trsih na podlagi 'Börner' večja kot pri podlagah 'Kober 5BB', 'Kober 5BB kl. 13/5' in 'SO4 kl. 15', večja pa je bila tudi vsebnost bakra v primerjavi s podlago 'SO4 kl. 102' (p ≤ 0,05).
Keywords: vinska trta, podlaga, 'Börner', rast, pridelek, kakovost, 'Sauvignon', kisla tla
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2842; Downloads: 248
Full text (2,29 MB)

Abstract: V vinogradu sorte Laški rizling smo izvedli poskus, kjer smo preučili učinek tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na stopnjo učinkovitosti 3 akaricidov (endosulfan, fenazakvin in fenpiroksimat) za zatiranje pršice, povzročiteljice akarinoze. Testirali smo standardne šobe Albuz ATR in Lechler TR 80-02, ki dajejo drobne kapljice (VMD 100 – 150 µm) in antidriftne šobe Lechler ID 90-02, Albuz AVI in Lechler ITR 80-02, ki dajejo velike kapljice (VMD 400 – 700 µm). Uporaba antidriftnih šob z VMD nad 500 µm lahko zmanjša učinkovitosti akaricidov, če primerjamo z učinkovitostjo pri uporabi standardnih šob VMD 100 – 150 µm. Izklapljanje ventilatorja pri standardnih šobah ni zmanjšalo učinkovitosti akaricidov, pri antidriftnih šobah pa se je učinkovitost zmanjšala.
Keywords: šobe, pršenje, ventilator pršilnika, trta, zatiranje, Calepitrimerus vitis
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1907; Downloads: 169
Full text (1,29 MB)

Abstract: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Keywords: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 2129; Downloads: 271
Full text (842,86 KB)

Abstract: V letu 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali pretok vode skozi rozge pri nekaterih sortah vinske trte. Poskus je bil opravljen na dveh dolžinah rozg (10 cm in 5 cm) in merjen v treh datumih/terminih (18. 12. 2007, 12. 2. 2008, 10. 4. 2008) pri štirih sortah vinske trte (Vitis vinifera L. 'Rumeni muškat', 'Ranina', 'Sauvignon' in 'Laški rizling'). Cilj tega dela je bil ugotoviti vpliv položaja nodijev (na vrhu, v sredini rozge in spodaj) in internodija ter dolžine odrezanega kosa rozge, kakor tudi sorte na pretok vode skozi rozgo v času mirovanja in solzenja vinske trte. Večji povprečni pretok vode skozi rozgo je bil pri krajših kosih rozg (5 cm). Največji pretok vode je bil v času solzenja 10. 4. 2008 pri vseh štirih sortah. Pretok vode se je zmanjševal od spodaj proti vrhu rozge (največji na 2. nodiju, najmanjši od 7.–10. nodija na rozgi) in naraščal odvisno od faze razvoja, od zimskega mirovanja do solzenja.
Keywords: vinska trta, pretok vode, rozga, fenofaze
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1518; Downloads: 120
Full text (1,06 MB)

Abstract: V letu 2012 smo v poskusu proučevali biološke in senzorične lastnosti pri šestih medvrstnih hibridih vinske trte. Sorte smo primerjali s kontrolno sorto Vitis vinifera L. 'Modri pinot'. Ugotovili smo, da sta največjo povprečno maso grozdja na trs imeli sorti 'Cabernet Carol' in 'Johannitter'. Največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku je imela sorta 'Johanniter', najmanjšo pa sorta 'Monarch' (p ≤ 0,05). Največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin smo izmerili pri sortah 'Cabernet Carol' in 'Prior', najmanjšo pa pri sortah 'Regent' in 'Johanniter'. Nizke vrednosti pH v soku so bile izmerjene pri sortah 'Cabernet Carol', 'Prior' in 'Monarch', najvišji pH pa je imela sorta 'Regent' (p ≤ 0,05). Najvišje vsebnosti antocianov ter intenziteto barve smo določili pri sortah 'Regent', 'Monarch' in Rondo', slednja ima tudi največjo vsebnost taninov. Pri senzoričnem profilu vina vsi medvrstni hibridi ustrezajo kakovosti vina žlahtne vinske trte.
Keywords: Vinska trta, medvrstni hibridi, sestava mošta, sestava vina, kakovost vina.
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 2085; Downloads: 211
Full text (696,24 KB)