1. Možnosti uporabe vodikovega peroksida za zatiranje škodljivih organizmov v nasadu jablan in trte : magistrsko deloFilip Žerak, 2022, master's thesis Abstract: V vseh državah Evropske unije imamo veliko željo po zmanjšanju rabe klasičnih kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Zmanjšanje je med drugim možno doseči tudi s povečano rabo alternativnih pripravkov, kamor uvrščamo tudi pripravke na podlagi vodikovega peroksida (H2O2 VP). V rastni sezoni 2020 in 2021 smo na poskusnem posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poljske poskuse v nasadu jablan in trte, da bi ovrednotili potencial nekaterih pripravkov na podlagi VP za zatiranje nekaterih škodljivih organizmov v drugem delu rastne sezone pred obiranjem. Dodatno smo želeli oceniti možnost uporabe VP na pojav skladiščnih bolezni. Rezultati poskusov kažejo, da ponavljajoče uporabe VP v odmerku 500 litrov škropilne brozge na ha pri koncentraciji vsaj 500 ppm v zaključnem obdobju rastne sezone omogočajo zvišanje učinkovitosti zatiranja nekaterih patogenih organizmov. Na testiranih sortah koncentracija škropilne brozge z VP do 500 ppm ni povzročila pojavov fitotoksičnosti, ki bi bili gospodarsko pomembni. Uporaba VP je pokazala zmeren učinek pri poskusu zmanjšanja skladiščnih bolezni na jabolkih. Uporaba VP na vinski trti ni imela vpliva na količino skupnih titracijskih kislin ter topne suhe snovi v grozdju ob obiranju. Rezultati kažejo velik potencial pri uporabi pripravkov na podlagi VP na področju varstva rastlin.
Keywords: vodikov peroksid, škodljivi organizmi, jabolka, fitotoksičnost, vinska trta
Published in DKUM: 17.08.2022; Views: 805; Downloads: 85
 Full text (2,95 MB) |
2. Uporaba gis pri ugotavljanju razporeditve cepičev stare trte po sloveniji in evropiNiko Moraus, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Ena izmed največjih znamenitosti Maribora je Stara trta. To je vinska trta, sorte žametna črnina, ki raste na pročelju Hiše Stare trte in je stara že več kot 400 let, zaradi česar je tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Da bi se trta ohranila in razširila svoje potomstvo izven Maribora, se vsako leto ob obredu rezi podari njene cepiče, iz katerih so že marsikje po svetu zrastle potomke Stare trte. Cepiči so cepljenke, vegetativno razmnožene rastline, nastale s cepljenjem originalnih rozg Stare trte. Cilj diplomske naloge je zbrati na enem mestu podatke o prejemnikih cepičev Stare trte. V prvem delu diplomske naloge smo se tako osredotočili na prejemnike cepičev Stare trte v Sloveniji, v drugem delu pa na prejemnike v Evropi; pri nalogi nam je bil v veliko pomoč GIS-program ArcGIS Online. Ugotovili smo, da je bilo v Sloveniji do sedaj podeljenih skupno že kar 96 cepičev Stare trte, in sicer jih je bilo na območju Štajerske in Koroške podeljenih največ, kar 57, kar znese v odstotkih 59,4 %, območja Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske imajo vsaka po 10 cepičev (10,4 %), območje, ki združuje Primorsko in Notranjsko, pa jih je dobilo devet (9,4 %). Po Evropi je bilo podarjenih že 59 cepičev Stare trte, in sicer v kar 20 različnih držav. Največ jih je na območju Srednje Evrope, in sicer 33 (56 %), sledi Jugovzhodna Evropa z 12 prejemniki (20,3 %), na tretjem mestu je Zahodna Evropa z osmimi dobljenimi cepiči (13,5 %), sledi Južna Evropa s petimi cepiči (8,5 %), na območju Severne Evrope pa je zaenkrat zgolj en cepič (1,7 %). Države, ki so prejele največ cepičev so Avstrija (17), Nemčija (6) in Hrvaška (6).
Keywords: cepič, Stara trta, razporeditev, Slovenija, Evropa, GIS
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1153; Downloads: 102
Full text (2,60 MB) |
3. Vpliv biostimulatorjev na zatiranje bolezni vinske trteMihaela Roškarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V letih 2017 in 2018 smo na raziskovalni postaji Meranovo (Prinčev vrh) FKBV UM na vinski trti sorte 'Sivi pinot' izvajali poskuse z biostimulatorji Epin extra®, Cirkon® in Siliplant® ter preverjali njihov vpliv na glive povzročiteljice peronospore vinske trte (Plasmopara viticolaBerl., & de Toni), pepelovke vinske trte (Uncinula necator Burr.) in sive grozdne plesni (Botryotinia fuckeliana Fuck.). Preizkušali smo njihovo samostojno učinkovitost ter učinkovitost v kombinaciji s stoodstotnim odmerkom fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ali sedemdesetodstotnim odmerkom FFS. Stopnjo okužbe smo ocenjevali po standardni vizualni metodi z opazovanjem napadene površine listja in grozdja. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbotovi formuli, ki upošteva razmerje med stopnjo napada pri škropljenih in neškropljenih variantah. Rezultati kažejo, da dodajanje testiranih biostimulatorjev fitofarmacevtskim sredstvom lahko poveča učinkovitost le teh pri zatiranju preučevanih bolezni. Testirani biostimulatorji pa samostojno niso primerni za zatiranje, saj je njihova učinkovitost v primeru močnega napada bolezni premajhna. Njihov učinek je viden tudi na količini pridelka, le-ta se je povečala pri varianti, kjer smo jih dodali stoodstotnemu odmerku FFS.
Keywords: vinska trta, bolezni, biostimulatorji, pridelek
Published in DKUM: 12.09.2019; Views: 1672; Downloads: 0 |
4. Pomen stare trte za kulturni turizem v Mestni občini MariborMaja Veselko, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Sodobni trendi in spremembe kažejo, da v današnjem času turisti oziroma obiskovalci od turistične destinacije pričakujejo nekaj drugačnega in svojevrstnega. Tako v središču zanimanja in pozornosti prevladuje predvsem kultura, ki se razlikuje od destinacije do destinacije in s tem predstavlja identiteto določenega kraja, regije, države. Ker kultura postaja vedno pomembnejši dejavnik razvoja turizma, nas je v našem diplomskem delu zanimalo, kakšen pomen ima Stara trta – svetovna znamenitost na kulturni turizem mesta Maribor ter na njegovo prepoznavnost tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Raziskava je pokazala, da je Stara trta izjemnega pomena tako za turizem v Mariboru kot tudi za njegovo širšo prepoznavnost. Ugotovili smo, da je v samo turistično ponudbo mesta že zelo vpeta, vseeno pa obstaja še veliko predlogov, ukrepov in načrtov za razvoj, s katerimi bi lahko dosegli še večjo obiskanost mesta ter njegovo prepoznavnost. Veliko je še možnosti sprememb in dopolnitve na že ponujenih produktih, treba pa bi se bilo posvetiti tudi ustrezni promociji in povezovanju, še posebej v povezavi s Festivalom Stare trte, ki se prireja Stari trti v poklon.
Keywords: kulturni turizem, kulturni turist, festivalski turizem, Občina Maribor, Stara trta, Festival Stare trte
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1510; Downloads: 295
Full text (1,88 MB) |
5. Kompatibilnost različnih podlag vinske trte s sorto 'Renski rizling' in pojav nodozitet na koreninah, okuženih s trtno ušjo (Daktulosphaira vitifoliae Fitch)Mojca Gumzej, 2018, master's thesis/paper Abstract: V lončnem poskusu v rastlinjaku smo v letih 2014 in 2015 ugotavljali pojav nodozitet in trtne uši na koreninah različnih kombinacij (podlaga/cepič) Vitis L. ('Renski rizling', 'Johanniter', '5C'). Korenine vseh cepljenih kombinacij smo vsako leto v juniju inficirali s trtno ušjo (100 jajčec na lonček). Vsako leto, na koncu rastne dobe, pet mesecev po infekciji, smo pod optičnim mikroskopom prešteli primerke trtne uši v posameznih razvojnih fazah in nodozitete. Ugotavljali smo še kompatibilnost 14 različnih podlag s sorto 'Renski rizling'. Podlagi ’Alhäros’ in ’Novo Mexicana’ v naših razmerah nista bili kompatibilni s sorto 'Renski rizling' (propadle so vse cepljenke), pri ostalih kombinacijah pa je bil izplen nad 50 %. Največ nodozitet je bilo na koreninah podlage '5C', kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Najmanj nodozitet in osebkov trtne uši se je pojavilo pri kombinaciji cepiča '5C', cepljenega na sorto 'Renski rizling'. Število nodozitet na koreninah ni vplivalo na maso suhe snovi korenin in rozg (R²=0,0226).
Keywords: vinska trta, trtna uš, podlage, kompatibilnost, 'Renski rizling'
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1121; Downloads: 123
Full text (2,99 MB) |
6. Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'Primož Mavsar, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo proučevali vpliv foliarnih gnojil Agrovit F in Herbagreen na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Foliarno gnojene trse smo primerjali s kontrolnim obravnavanjem, kjer trsi niso bili foliarno gnojeni. Obe foliarni gnojili sta vplivali na vsebnost sladkorja v groznem soku, a je bila pri Agrovitu vsebnost sladkorja večja za 1,2 ˚Oe, pri Herbagreenu pa za 2 ˚Oe v primerjavi s kontrolo. Tudi masa stotih jagod je bila večja, in sicer od 20 do 30 g v primerjavi s kontrolo. V intenzivnosti zelene barve listov (p ≤ 0,05) ni bilo signifikantnih razlik. Tudi pri ostalih parametrih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.
Keywords: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'laški rizling'
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1362; Downloads: 100
Full text (831,45 KB) |
7. Vpliv različnih podlag na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'Barbara Herga, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V poskusu, katerega smo en del izvajali v letu 2011 v lončkih pri Trsničarstvu Herga, drugi del pa v letu 2014 v vinogradih Radgonskih goric d.d., smo ugotavljali vpliv različnih podlag ('Kober 5BB', 'SO4', 'SO4 kl. 31', 'Binova', 'M V', 'M VI', '8BČ', 'Börner', 'G103', 'G203', 'G216', 'G251'; '5C') na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'. V lončnem poskusu smo spremljali dinamiko rasti mladik, maso suhe snovi rozg, korenin in podlag ter merili intenzivnost zelene barve listov. Dolžina mladik je bila največja pri podlagi 'Kober 5BB'. V masi suhe snovi rozg in korenin ni bilo statistično značilnih razlik. Masa suhe snovi podlag je bila večja pri podlagi 'Kober 5BB' v primerjavi z vsemi podlagami, razen s podlago 'G103' (p=0,05). Podlaga 'G203' je imela največje vrednosti pri merjenju intenzivnosti barve listov. V poskusu v vinogradu je podlaga '5C' imela največjo maso grozdja in število grozdov na trs, največji odstotek trsov s pridelkom na šparonu, največji povprečni pridelek na m², največjo maso 100 jagod in skupaj z 'M V' tudi največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin. Podlaga 'G216' je imela največ propadlih trsov, največjo maso grozda in največjo maso enoletnega lesa. Podlaga 'G103' je imela najmanjšo maso grozda in najmanjšo maso in število grozdov na trs. Največji Ravaz indeks je bil pri podlagi 'G251'(19), najmanjši pa pri podlagi '8BČ' (10,3). Najmanjša vsebnost sladkorja v moštu je bila pri podlagi 'G251', največja pa pri '8BČ'.
Keywords: vinska trta, podlage, 'Laški rizling', kompatibilnost, pridelek
Published in DKUM: 18.09.2017; Views: 1673; Downloads: 102
Full text (1,60 MB) |
8. Spremljanje fenoloških faz in senzorična ocena namiznega grozdja pri nekaterih sortah vitis vinifera l.Urška Polanec, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali razvojne faze za nekatere sorte Vitis vinifera subsp. vinifera L. po sistemu BBCH. Ko so sorte dosegle vsebnost sladkorja od 65 do 75 °Oe in so jih ocenjevalci ocenili kot zrele, smo določili tehnološko zrelost sorte in jih na osnovi tega razvrstili v zoritvene skupine (zgodnje, srednje pozne, pozne sorte). Pri senzoričnih ocenah smo ugotavljali tudi, če so moteče jagodne kožice in pečke. Med zgodnje sorte (do 145 dni) smo uvrstili sorte 'Perlaut', 'Beogradska rana', 'Alioshenkin', 'Demir Kapija', 'Kardinal', 'Muškat plevenski' in 'Kosovska rana', med srednje pozne (od 146 do165 dni) 'Hecker', 'Xenia', 'Rdeča žlahtnina', 'Prima' in 'Kraljica vinogradov' in med pozne (več kot 165 dni) 'Artemis', 'Danlas', 'Afus Ali', 'Matilde' in 'Delhro'. Najbolj moteče pečke so bile pri sorti 'Beogradska rana', nobenega ocenjevalca pa niso motile pri sortah 'Artemis' in 'Matilde'. Jagodna kožica je bila najbolj moteča pri sorti 'Danlas', najmanj pa pri sorti 'Alioshenkin'. 'Danlas' je bila sorta, ki bi jo kupilo najmanj ocenjevalcev, največ ocenjevalcev bi kupilo sorto 'Alioshenkin'.
Keywords: vinska trta, fenološke faze, tehnološka zrelost, senzorična ocena zrelosti
Published in DKUM: 11.09.2017; Views: 1519; Downloads: 125
Full text (1,32 MB) |
9. Preizkušanje različnih metod kalitve pečk vinske trteAndrej Perko, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 smo ugotavljali vpliv različnih načinov priprave pečk vinske trte pred setvijo na začetek in dinamiko kalitve. Poskus je bil izveden v rastlinjaku na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede s pečkami desetih sort v treh ponovitvah (160 pečk v ponovitvi). Pred pripravo pečk na setev so bile pečke stratificirane 160 dni pri 9 °C. Potem so bile vse pečke namočene v vodi (48 ur) in pred sejanjem pripravljene na štiri načine: a) brušenje, b) brušenje in namakanje 2 uri v 30% vodikovem peroksidu (H2O2), c) brušenje in namakanje 2 uri v 15% H2O2 in d) kontrola (samo namakanje v vodi). Setev pečk je bila opravljena 20. 4. 2016 v setvene plošče s sadilnim substratom, ki je bil na vrhu pokrit z vermikulitom. Dinamiko kalitve smo spremljali do 30. 6. 2016. Kalitev pečk se je začela najhitreje pri sorti ˈMuscat letniiˈ(35. dan po sejanju) in najkasneje pri sorti ˈEvitaˈ (44. dan). Kalitev pečk je trajala od 28 do 40 dni. Priprava pečk ni imela vpliva na začetek kalitve in dinamiko kalitve, razen pri sorti ˈZelenecˈ. Večji vpliv na kalitev so imele sorte, saj je skalilo od 7 % (ˈRanfolˈ) do 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Keywords: vinska trta, Vitis vinifera, pečke, kalitev, vodikov peroksid
Published in DKUM: 11.09.2017; Views: 1815; Downloads: 122
Full text (1,86 MB) |
10. PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIALBarbara Slavinec, 2016, master's thesis/paper Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior',
'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali
njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili
intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne
titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja
grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s
peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo
znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot'
(94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g).
'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo
pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent',
v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih
kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Keywords: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 3067; Downloads: 298
Full text (1,10 MB) |
