Search the digital library catalog

Abstract: Izraz evtanazija se je uporabljal že v antiki, sama definicija pojma pa se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Danes si pod pojmom evtanazija predstavljamo lahko oziroma dobro smrt. Evtanazija je v današnjem času vse bolj aktualna tema, ljudje pa so, ko tema nanese nanjo oziroma na njeno legalizacijo, razdeljeni. Svoja stališča tako zagovorniki kot njeni nasprotniki utemeljujejo s številnimi argumenti. Najpogostejši argumenti, ki jih izpostavljajo zagovorniki, so: preprečevanje bolečine in trpljenja, avtonomija in dostojanstvo. Nasprotniki evtanazije pa v povezavi z njo največkrat izpostavljajo veliko možnost zlorab in nedotakljivost človeškega življenja. V prvem delu smo opisali pojem evtanazije, sprehodili smo se skozi njeno zgodovino, raziskali smo, katere vrste evtanazije poznamo, pogledali smo argumente za in proti, dotaknili pa smo se tudi pravne ureditve evtanazije. V drugem delu smo s pomočjo anonimne ankete raziskali, kakšno je stanje v Sloveniji oziroma kakšen odnos imamo do evtanazije. Na podlagi rezultatov raziskave lahko sklepamo, da je javnost v Sloveniji uzakonitvi evtanazije naklonjena. V anketi je namreč 61 % sodelujočih evtanazijo zagovarjalo, 66 % pa bi, če bi prišlo do njene legalizacije, zakon tudi podprli. Anketiranci so imeli večinoma pozitiven odnos do evtanazije.
Keywords: Evtanazija, trpljenje, dostojanstvena smrt, argumenti za legalizacijo, argumenti proti legalizaciji
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 573; Downloads: 150
Full text (2,90 MB)

Abstract: Smrt in bolečina sta poglavitni besedi, ki ju skozi diplomsko delo največkrat omenimo. Zakaj je ravno smrt tista vodilna beseda Gradnikove lirike? In zakaj je bolečina, katere pravi izraz pesnik neomahljivo išče, tako neizpodbitni del njega, da se šele skoznjo ovrednotijo Gradnikova najpomembnejša dela? Kljub splošni opredelitvi, da Alojz Gradnik velja za izrazito pesimističnega pesnika, pa sama menim, da ga pesimizem ne opredeljuje do te mere, da bi bil poznan zgolj po njem ali vsaj ne v prvi vrsti. Njegova smrt in njegova bolečina sta prepredeni v celoto nežnih, niansiranih in barvitih besed, ki te ganejo od znotraj. Kakor ladja te zanese njegova poezija, ki je melanholična, kajti neizživeta mladost ostaja v preteklosti, a ne tone v pozabo; ki je neutrudljivo boleča, kajti bolečine se ne vidi konca; in je globoka, kajti resnično prihaja iz globočin ranjenega srca. Zato je poezija težka in za vrednotenje potrebuje dovzetnega bralca, ki v bolečini ne kloni, ampak jo sprejme, in ki sam razume življenje kakor pot, na kateri je vsak dan vedno znova in znova za vselej izgubljen, zato pa končni cilj poti toliko bolj mističen. Prepričana sem, da je poezija Alojza Gradnika daleč od tega, da bi jo vrednotili zgolj s pesimizmom, pa vendar brez pesimizma ne bi bila, kar je – lepota.
Keywords: Alojz Gradnik, smrt, bolečina, trpljenje, hrepenenje, ljubezen, obup, rod, zemlja, Arthur Schopenhauer, filozofija, ideal večnega miru, odrešitev od bivanja.
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 2077; Downloads: 124
Full text (642,59 KB)

Abstract: Nepremoženjska škoda je institut civilnega prava, ki obravnava povzročeno škodo, pri kateri ni mogoče določiti tržne vrednosti odškodnine, ter je vezana na osebnostno sfero in pravice posameznika. Iskanje idealnega razmerja in tehnike uzakonitve nepremoženjske škode je še danes zelo problematično, saj je nepremoženjska škoda zelo dinamična veja prava, ki je podvržena nenehnim spremembam in prilagajanju, zaradi česar ob primerjavi angleškega in slovenskega pravnega sistema lahko opazimo pravne praznine pri določanju obsega pravice, iskanju meje dovoljenega, ter pravične določitve škode in odškodnine. Slovensko pravo, ki je potomec rimsko-germanskega pravnega sistema temelji na abstraktnih zakonih in pravnih pravilih, angleško pravo, ki pa izhaja iz skupine anglo-ameriškega pravnega sistema, pa temelji na sodnih precedensih in razmeroma redkih abstraktnih zakonih. Prav zaradi te raznolikosti in razvojne samostojnosti je zanimivo primerjati kako je vsak sistem posebej uredil ta institut. Slovensko pravo, za katero je torej značilna abstraktnost in celovitost, ureja področje nepremoženjske škode zgolj v nekaj členih, kateri pa poskušajo zaobseči čim širši spekter dejanskih stanj. Diametralno nasprotje je angleško pravo, ki namesto generalizacije obravnava celotno materijo precizno, z razmeroma minimalnimi odstopanji od predpostavljenega. V prvem delu diplomske naloge je tako predstavljena urejenost nepremoženjske škode v slovenskem pravnem sistemu, katere osebnostne pravice so zakonsko varovane in v kakšnem obsegu, kdo so upravičenci do prejema odškodnine ter način urejanja posameznih pravic. Vsebinsko podobno je v drugem delu predstavljana ureditev nepremoženjske škode v angleškem pravnem sistemu. Sledi sistemska primerjava in poudarek razlik, ter določene prednosti in slabosti obeh pravnih sistemov. V sklepu se dotaknemo tudi potencialnega razvoja odškodninskega prava, kot samostojnega pravnega področja, saj se z spremembo dinamike življenja spreminja tudi dinamika nepremoženjske škode. Razvoj tehnologije, komunikacij, kot tudi globalizacija, ter preoblikovanje družbene morale neposredno vpliva na pojmovanje škodnega dejanja in posledično predstavlja izziv legislatorjem urediti nova področja nepremoženjske škode.
Keywords: Primerjalno pravo, nepremoženjska škoda, duševna bolečine, smrt bližnjega, telesne bolečine, obrekovanje, strah, poseg v osebnostne pravice, bolečina, trpljenje.
Published in DKUM: 28.11.2014; Views: 2456; Downloads: 794
Full text (601,16 KB)