| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Odnos okolja do fizičnega kaznovanja otrok
Tinka Gril, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja raziskavo o nekaterih faktorjih, ki privedejo do nasilja v družini in trpinčenja otrok. Ugotovili smo, da je največ anketiranih staršev starih med 29-39 let in imajo dokončano srednjo ali poklicno šolo. Večina je zaposlenih. Večina je poročenih, drugi pa živijo v izven zakonski skupnosti. Ne poznajo družin, kjer sta klofuta in kričanje običajen način kaznovanja, vendar verjetno bi poklicali policijo, če bi vedeli za takšno dogajanje pri znancih ali sosedih. Anketiranci menijo, da nič ni narobe z udarcem po riti, kadar si otrok to zasluži, vendar pa vseeno niso otroci bolj pripravljeni na življenje, če so vzgojeni s trdo roko. Sami nasilja kot otrok niso doživljali, menijo pa, da je najpogostejše nasilje nad otroki fizično nasilje, kateremu pa sledi psihično. Alkoholizem, revščina in nezaposlenost vplivata na nasilje v družini, pripadnost drugi kulturi in nizka izobrazba pa ne. Ugotovili smo, da starš, ki je sam bil trpinčen, uporablja enak vzorec za vzgojo svojega otroka. Prav tako ugotavljamo, da po mnenju anketirancev nasilje v medijih vpliva na odnos do nasilja v resničnem življenju. Nasilje v družini je družbeni in zasebni problem družine. Vedo, da je trpinčenje otroka kaznivo dejanje.
Keywords: nasilje, družina, otrok, kaznovanje, trpinčenje
Published: 20.07.2009; Views: 1927; Downloads: 281
.pdf Full text (461,52 KB)

3.
PREPREČEVANJE MOBINGA V INSTITUCIJAH JAVNEGA SEKTORJA
Nataša Škrbec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Predvsem vse večje zahteve s strani uporabnikov, nadzornih organizacij oziroma trga posledično vodijo v vse večje zahteve s strani poslovodnih oseb / predstojnikov in hkrati tudi v zmanjšanje pravic delavcev, kot postranski rezultat pa se kaže tudi splošno nezadovoljstvo v organizacijah ter navsezadnje znižanje produktivnosti oziroma učinkovitosti tako zaposlenih kot samih institucij (Ovsenik in Ambrož, 2000). Delovna produktivnost/učinkovitost in zadovoljstvo pa sta dva pomembna elementa za organizacijo javnega sektorja in javnega uslužbenca, mobing oziroma trpinčenje pa je eden izmed pojavov, ki oboje znižuje. V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo o značilnostih mobinga v javnem sektorju, raziskali vzroke zanj ter identificirali načine za uspešno preprečevanje obravnavanega pojava. Omenjeno smo dosegli s pomočjo teoretičnega in raziskovalnega (anketnega) dela, na podlagi česar smo ugotovili, da se mobing v preučevani slovenski populaciji (torej v javnem sektorju) pojavi predvsem zaradi slabega delovnega vzdušja, slabih odnosov v kolektivu in negativnih karakternih lastnosti sodelavcev, kar nakazuje hkrati na slabo organizacijo dela in vodenja institucije. Takšne oblike vedenja oziroma ravnanja pa prinašajo negativne posledice tako na zaposlenega (zdravstvene, fizične in psihične težave), na celotni kolektiv (pojav cinizma, otopelosti), kot tudi na organizacijo kot takšno (povečanje stroškov zaradi postopkov v zvezi z mobingom, zmanjševanje ugleda, itd.). Da bi vse slednje negativne posledice in vzroke zanje preprečili, pa je pomembna kombinacija preventivnih in represivnih aktivnosti, predvsem pa vzpostavitev dobrega vzdušja v organizaciji, osveščanje zaposlenih in nadrejenih o mobingu, višje in učinkovitejše sankcije, boljši delovni pogoji ter opredelitev mobinga v načrtu integritete.
Keywords: mobing, trpinčenje, preprečevanje mobinga, javni sektor, nezadovoljstvo delavcev
Published: 01.04.2016; Views: 795; Downloads: 135
.pdf Full text (2,62 MB)

4.
Mobing v zdravstvu : diplomsko delo
Brigita Bratuša, 2010, bachelor thesis/paper

Keywords: mobing, trpinčenje, nasilje, delovna mesta, žrtve, storilci, zdravstvo, diplomske naloge
Published: 19.11.2010; Views: 4764; Downloads: 727
.pdf Full text (501,95 KB)

5.
VLOGA IN POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Suzana Kovše, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vrstniško nasilje ni nov pojav, obstaja že precej časa, le da se o njem dolgo ni govorilo. Ker postaja vse bolj resen problem, ga šole poskušajo zmanjšati. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, saj so pogosto prvi, kamor se žrtve vrstniškega nasilja zatečejo po pomoč. Tako smo se lotili proučevanja vloge in pomena šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja v osnovni in srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili medvrstniško nasilje, njegove oblike in značilnosti vpletenih, šolsko svetovalno službo, vlogo šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja ter ukrepe preprečevanja nasilja med vrstniki tako doma kot v tujini. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, ali se svetovalni delavci pogovarjajo z učenci o medvrstniškem nasilju, ali poskušajo preprečiti nasilje na šoli, ali pripravljajo delavnice, seminarje, predavanja na temo vrstniškega nasilja, ali osveščajo udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa o vrstniškem nasilju. Šolski svetovalni delavci morajo delovati tako preventivno kot tudi kurativno. Imeti morajo nizko toleranco za vrstniško nasilje in biti nanj visoko občutljivi. Da v primeru vrstniškega nasilja pravilno reagirajo, se morajo nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Ostale udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa morajo osveščati o vrstniškem nasilju, njegovi resnosti in posledicah tako za žrtve kot tudi nasilneže. Pomembno je, da učencem pokažejo, da nasilja ne podpirajo, in da so na voljo, ko jih bodo potrebovali. Prizadevati si morajo za dobre odnose z učenci in ohranjati njihovo zaupanje.
Keywords: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, medvrstniško nasilje, bullying, trpinčenje, osnovna šola, srednja šola
Published: 04.01.2011; Views: 3483; Downloads: 423
.pdf Full text (561,79 KB)

6.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Keywords: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Published: 10.05.2011; Views: 3056; Downloads: 784
.pdf Full text (1,68 MB)

7.
8.
PRAVNO VARSTVO V PRIMERIH TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU
Uroš Jan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji (RS) lahko žrtve trpinčenja šele od leta 2007 in 2008 zahtevajo pravno varstvo. RS je članica treh pomembnejših mednarodnih organizacij: Evropske unije, Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela. Zato je morala izpolniti svoje obveznosti in uskladiti svoje pravo z direktivami in ostalimi akti organizacij, ki nakazujejo ureditev trpinčenja. Za to je poskrbel Državni zbor s spremembo zakonodaje na področju delovnega in kazenskega prava. Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) strogo prepoveduje trpinčenje na delovnem mestu, delodajalcu pa nalaga določene obveznosti v zvezi s preprečevanjem le tega. Delodajalec je namreč delavcu odškodninsko odgovoren, če ne zagotavlja delovnega okolja brez trpinčenja. Trpinčenemu delavcu pa zakonodajalec olajša položaj tako, da v pravdi prevali dokazno breme na delodajalca. V primeru ko delodajalec ne sprejme ustreznih splošnih aktov, ki predvidevajo preprečevanje in ukrepanje, ko do trpinčenja pride, niti ne zagotovi ustreznega delovnega okolja brez trpinčenja, ga lahko inšpektor za delo oglobi. ZDR daje trpinčenemu delavcu tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na delovnopravnem področju se zavzemata za delovno okolje brez trpinčenja še Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in ravnokar sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Nova kazenskopravna zakonodaja pa s prenovljenim Kazenskim Zakonikom (KZ-1) obravnava trpinčenje kot kaznivo dejanje. Zanj je zagrožena zaporna kazen tudi do treh let.
Keywords: trpinčenje na delovnem mestu, žrtev, povzročitelj, zakonodaja, pravno varstvo, odškodninska odgovornost, kaznivo dejanje.
Published: 22.09.2011; Views: 2227; Downloads: 265
.pdf Full text (573,39 KB)

9.
Trpinčenje na delovnem mestu v javnih raziskovalnih organizacijah in ukrepi za njegovo preprečevanje
Brigita Krsnik Horvat, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga raziskuje stališča raziskovalcev, zaposlenih v javnih raziskovalnih organizacijah v Sloveniji, in sicer o pojavih trpinčenja na delovnem mestu. Namen naloge je ugotoviti resnost njihovih ocen pojavov trpinčenja na delovnem mestu, obstoj in raven poznavanja organizacijskih predpisov, ki urejajo vprašanje trpinčenja na delovnem mestu, ali so pripravljeni prijaviti kršitelje, kakšna so stališča uslužbencev do disciplinskih ukrepov zaradi trpinčenja na delovnem mestu, kateri dejavniki so povezani s stališči o trpinčenju na delovnem mestu in v medsebojni odvisnosti. Na podlagi ugotovljenih stališč in preverjenih hipotez o značilnostih doživljanja na delovnem mestu med raziskovalci so v nalogi predlagani mogoči organizacijski ukrepi za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, ki bi jih lahko uporabila vodstva raziskovalnih organizacij pri načrtovanju preventivnih ukrepov ali ukrepov v primeru, ko se trpinčenje na delovnem mestu med raziskovalci že pojavi. Podatki, uporabljeni v nalogi, so bili zbrani z anonimnim anketnim vprašalnikom kot osnovnim instrumentom raziskave. Hipoteze so bile preverjene s statistično obdelavo (izračunanimi frekvencami, povprečji in odstotki odgovorov, Pearsonovim koeficientom korelacije, stopenjsko hierarhično regresijsko analizo, t-testom), in sicer z računalniškim statističnim programom SPSS. Rezultati raziskave kažejo, da raziskovalci v povprečju jemljejo pojave trpinčenja na delovnem mestu dokaj resno in da organizacijska pravila pri njihovem pojavljanju v večini primerov ne obstajajo. Pripravljenost prijaviti kršitelja je bistveno nižja kakor ocenjena resnost primerov trpinčenja. Raziskovalčevo lastno doživljanje pojavov trpinčenja na delovnem mestu in pripravljenost prijaviti kršitelja je tesno povezana z njegovo oceno sodelavčevega doživljanja resnosti primerov in ali so tudi sodelavci kršitelja pripravljeni prijaviti. Ocena anketiranega raziskovalca o resnosti posameznega primera je višja kakor njegova ocena doživljanja resnosti svojih sodelavcev. Raziskava je pokazala tudi, da anketirani raziskovalci kažejo največjo neenotnost ravno ob odgovorih na vprašanja, povezana s pravili, zasluženo in dejansko kaznijo, pri čemer se pojavljajo dokaj velike razlike med kaznijo, ki bi jo po njihovem mnenju kršitelj moral prejeti, in kaznijo, ki bi jo dejansko ta prejel. Neobstoj jasnih organizacijskih pravil in pričakovano blažje ukrepanje proti kršitelju (če obstaja sploh kakšno) nudi ugodne pogoje za pojav trpinčenja na delovnem mestu. Ob ozaveščanju o ravnanju oz. vedenjskih oblikah, s katerimi se povzroča prikrito a učinkovito trpinčenje na delovnem mestu, je potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zaposleni raziskovalci pripravljenost prijaviti kršitelja bolj povezovali z lastno oceno resnosti pojava kakor z oceno doživljanja resnosti svojih sodelavcev. K temu lahko zagotovo prispeva tudi večji občutek varnosti zaposlenih raziskovalcev. S spreminjanjem doživljanja enega dejavnika hkrati spreminjamo tudi doživljanje drugih dejavnikov, saj so ti v medsebojni odvisnosti.
Keywords: trpinčenje na delovnem mestu, psihično nasilje, pojavne oblike trpinčenja, ukrepi za preprečevanje trpinčena na delovnem mestu med raziskovalci, javna raziskovalna organizacija.
Published: 16.01.2013; Views: 1355; Downloads: 125
.pdf Full text (2,30 MB)

10.
MOBING ZAPOSLENIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mateja Hrnčič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problem mobinga zaposlenih v Republiki Sloveniji. Mobing z drugimi besedami imenujemo trpinčenje na delovnem mestu. Poleg uvoda in sklepa vsebuje še osem poglavij. V drugem poglavju so pojasnjeni nekateri osnovni pojmi, ki so povezani z mobingom. Sicer niso ključnega pomena, vendar je priporočljivo, da so najprej razčiščeni ti pojmi. Sledijo različne definicije in opredelitve mobinga. Vsak pojav ima svoj vzrok. Zato sledi naslednje poglavje, ki opredeljuje različne vzroke za nastanek mobinga, od organizacije in načina dela do socialnega in moralnega položaja posameznika. Seznanili smo se tudi z različnimi vrstami mobinga, in sicer glede na to, kdo je tisti, ki povzroča mobing (vertikalni in horizontalni mobing), poznamo pa tudi več oblik mobinga (bullying, bossing, mobing in staffing). Glede na to, da pri kaznivih dejanjih obstaja vedno nek profil žrtve in storilca, smo raziskali, kakšna sta profila žrtve in storilca pri mobingu. Vsakim negativnim dejanjem po navadi sledijo posledice. V našem primeru so to posledice za žrtev, ki so najpomembnejše in posledice za sodelavce, organizacijo in družbo. V tem poglavju smo opredelili še rehabilitacijo žrtve. Zelo pomembna tema pri mobingu je tudi njegovo preprečevanje in ustrezni preventivni ukrepi, ki je bila razdelana v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo navedli pravne predpise v Slovenji in ugotovitve različnih strokovnjakov. In ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, pravna ureditev mobinga v Sloveniji upošteva mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobingom. Tako so v tem poglavju navedeni in opisani vsi mednarodni akti. Da pa bodo nekatere teoretične tematike, ki so povezane z mobingom, bolj jasne, smo pod priloge uvrstili še intervju ga. Helene Turk, ki ima pisarno za mobing in primer mobing dnevnika.
Keywords: Mobing zaposlenih, trpinčenje na delovnem mestu, vrste in oblike mobinga, vzroki in posledice mobinga, preprečevanje mobinga, pravni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, mobing dnevnik, intervju.
Published: 27.10.2011; Views: 3211; Downloads: 587
.pdf Full text (476,91 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica