| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAZISKOVANJE LASTNIH IN TRGOVINSKIH BLAGOVNIH ZNAMK NA PRIMERU PODJETJA VITAL MESTINJE D.O.O.
Nina Jagodič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na današnjem zelo konkurenčne in globalnem trgu je potrebno zraven tega, da izdelek ponudimo odjemalcem, le tega znati tržiti. Odjemalci se morajo v »poplavi« izdelkov s katerimi se vsak dan srečujejo odločiti za nakup tistega, ki jim najbolj zadovoljujejo njihove potrebe. Tu pa je vloga posameznega podjetja, da z različnimi marketinški aktivnostmi, ponudijo odjemalcem takšne izdelke. V svetu so se pojavile blagovne znamke predvsem zaradi razlikovalne funkcije, da odjemalci ločijo posamezne izdelke med seboj. Od podjetja samega pa je odvisno kako močne bodo te blagovne znamke in kakšno vlogo bodo imele v očeh odjemalcev. Podjetje Vital Mestinje d.o.o. prav tako deluje na zelo konkurenčnem trgu, vendar pa premalo sredstev namenijo za marketinške aktivnosti in večjo prepoznavnost. Njihova blagovna znamka Frupi je že vrsto let na trgu, a si nikoli ni izborila mesta med najbolj poznanimi blagovnimi znamkami v Sloveniji. Če hočejo na današnjem konkurenčnem trgu preživeti, bodo morali sprejeti strategije s katerimi bodo blagovno znamko Frupi predstavili širši javnost in si z močnim oglaševanjem pridobili boljši položaj na tržišču. Problem s katerimi se ubadajo tako v podjetju Vital Mestinje d.o.o. kot v ostalih podjetjih pa je tudi vedno večja prisotnost trgovskih blagovnih znamk na trgu, ki odžirajo mesta na prodajnih policah proizvajalcem in jih postavljajo v slabši položaj, predvsem zaradi občutno nižjih cen izdelkov trgovske blagovne znamke. Tako lahko govorimo o pojavu kanabalizacija med blagovnimi znamkami, kjer lahko na trgu preživijo le najmočnejši. V raziskavi, ki smo jo opravili v diplomski nalogi, smo ugotovili, da je jabolčni sok blagovne znamke Frupi podjetja Vital Mestinje d.o.o. kakovosten sok, primerljiv z jabolčnimi sokovi konkurentov, a problem se pojavi, ker njihova blagovna znamka ni prepoznana in nima lojalnih kupcev. Zato bi bilo potrebno nameniti sredstva za oglaševanje tega soka in poudariti njegovo kakovost in neoporečnost, saj po takšnih izdelkih odjemalci povprašujejo. Iz analize prodajnega asortimana podjetja Vital Mestinje d.o.o. pa je razviden tudi problem prevelikega števila izdelkov s katerimi podjetje upravlja. Določeni izdelki so za njih nerentabilni oziroma jim ne prinašajo velikih dobičkov, a jim vseeno namenjajo razpoložljive resurse. Na drugi strani pa imajo izdelke, ki so donosni, to so Frupi sirupi, katerim pa namenijo premalo pozornosti, čeprav jim prinašajo največ dobička. V podjetju vseskozi uvajajo in nove izdelke, brez marketinških raziskav iz katerih bi izvedeli potrebe odjemalcev, saj namen izdelkov, ki jih podjetja tržijo je ravno ta, da zadovoljujejo potrebe odjemalcev. Tako se mora podjetje zavedati, da je blagovne znamke potrebno vseskozi negovati, razvijat in krepiti. Vse glavne aktivnosti v marketingu morajo biti premišljeno načrtovane in strateško zastavljene.
Keywords: marketing, management izdelkov, blagovna znamka, odločitve glede blagovne znamke, trgovska blagovna znamka, podjetje Vital Mestinje d.o.o., marketinška raziskava.
Published: 08.10.2009; Views: 2237; Downloads: 456
.pdf Full text (1,39 MB)

2.
PROIZVAJALČEVA DILEMA TRŽENJSKEGA POZICIONIRANJA: RAZVIJATI LASTNE BLAGOVNE ZNAMKE ALI SPREJETI TRGOVSKE BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Žerak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Trgovske blagovne znamke (TBZ) imajo na policah trgovskih verig že relativno bogato zgodovino, največji razvoj pa so dosegle v zadnjih letih. Pojavljajo se v vedno širšem naboru izdelkov pri vseh trgovcih na drobno in so že prisotne tudi na trgu storitev. Njihov tržni delež bliskovito narašča, spreminja pa se tudi njihov ugled pri kupcih. Če je še do pred kratkim veljalo, da trgovske blagovne znamke niso enakovredne lastnim blagovnim znamkam proizvajalcev (proizvajalčevim blagovnim znamkam), je danes odnos do njih popolnoma drugačen. Praktično ni več gospodinjstva, v katerem ne bi kupovali kakšnega izdelka TBZ, prav tako pa se je spremenila njihova kakovost in pozicioniranje na policah trgovin. Pojavile so se trgovske verige, v katerih delež prodaje dosega 90 in več odstotkov v obliki trgovskih blagovnih znamk, kupci pa so jim vedno bolj naklonjeni ter jih prepoznavajo kot ugodno alternativo tradicionalnim proizvajalčevim blagovnim znamkam. Takšni premiki na trgu so se sicer zgodili v relativno kratkem času, vendar kljub temu preseneča dejstvo, da največji proizvajalci izdelkov lastnih BZ niso prepoznali grožnje, ki jo predstavljajo izdelki TBZ za obseg njihove prodaje in na dolgi rok celo za obstoj podjetja. Proizvajalci so se v svojih trženjskih aktivnostih in primerjavah osredotočili predvsem na konkurenčna podjetja in njihove izdelke, izdelke TBZ pa (namenoma ali ne) puščali ob strani in jih niso prepoznali kot resno konkurenco. Podobno skromna je tudi obravnava trgovskih blagovnih znamk na področju akademskih raziskav in strokovne literature. S fenomenom trgovskih blagovnih znamk sem se pričel srečevati ob svojem delu. Zaradi poskusov preboja na police trgovskih verig z relativno slabo poznano blagovno znamko živil sem seveda moral podrobno analizirati stanje tržišču. Na slovenskem živilskem trgu v večini kategorij predstavljajo izdelki trgovskih blagovnih znamk vodilne izdelke v prodaji posamezne trgovske verige, zato so tudi najresnejši konkurent proizvajalčevim blagovnim znamkam. Zaradi tako privlačnih količin so tovrstni izdelki za proizvajalce na prvi pogled zelo zanimivi, saj pridobitev posla izdelave trgovske blagovne znamke prinese občutno povečanje prodaje v relativno kratkem času in z zanemarljivimi stroški prodaje, promocije, oglaševanja ipd. Seveda pa za proizvajalca to ni edini vidik trgovske blagovne znamke. V zelo kratkem času se pokaže, da izdelek trgovske blagovne znamke »krade« prodajo izdelkom lastne blagovne znamke in namesto utrjevanja znamke proizvajalca se pri kupcih »zasidra« ime trgovske verige. Zaradi tega je na daljši rok proizvodnja izdelkov trgovske blagovne znamke za proizvajalce vprašljiva, odločitev za ali proti takšni proizvodnji pa zahteva temeljito analizo podatkov in daljnosežen razmislek.
Keywords: znamka, trgovska blagovna znamka, trgovska veriga, proizvajalčeva blagovna znamka, živilska panoga
Published: 22.03.2010; Views: 1498; Downloads: 171
.pdf Full text (1009,74 KB)

3.
TRGOVSKA ZNAMKA NATUR PUR
Katja Šmalc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vsako trgovsko podjetje se zaveda, da bo na konkurenčnem trgu uspešno le, če mu bo uspelo zadovoljiti dva pomembnejša dejavnika, in sicer: identificirati in zadovoljiti želje ter potrebe kupcev ter doseči čim večji dobiček. Trgovsko podjetje mora zato biti inovativno pri izbiri tržnih inštrumentov, če želi doseči enega ključnih ciljev vsake organizacije, tj.povečanje prodaje in dobička. Eno novejših orodij necenovne konkurence je uvedba trgovske blagovne znamke (TBZ). Blagovna znamka kot pomemben vir premoženja podjetja postaja v zadnjem času vse bolj cenjena tudi med slovenskimi podjetji, saj ta ugotavljajo, da lahko prek oblikovanja močne identitete blagovne znamke gradijo na mreži zvestih kupcev. Raznovrstna ponudba izdelkov, ki zadovoljuje enake potrebe, kaže na izjemen pomen blagovne znamke, s katero se porabnik identificira. To so v zadnjem času spoznali tudi trgovci, ki so začeli za razliko od generičnih znamk, katerih glavni cilj je bil dobiček trgovca, uvajati pravo trgovsko blagovno znamko, s katero so povečali ugled trgovini, izboljšali dobičkonosnost poslovanja in pridobili večji delež porabnikov. Na trgovske blagovne znamke lahko gledamo kot na običajne blagovne znamke proizvajalcev, s to razliko, da je prodaja trgovskih blagovnih znamk omejena na trgovine, po katerih te znamke nosijo ime. Prav tako sodi v portfolijo enotne trgovske blagovne znamke množica zelo različnih proizvodov, česar pri proizvajalcih nismo navajeni. Trgovske blagovne znamke so edini izdelki v trgovini, kjer se trgovci samostojno odločajo o kakovosti, embalaži in maloprodajni ceni, kar je pri standardnih blagovnih znamkah v domeni proizvajalca. V diplomski nalogi so prikazane pomembnosti blagovne znamke na splošno in za konkretno trgovsko podjetje Spar. Podjetje se je odločilo za uvedbo lastne blagovne znamke Natur pur, da si zagotovi boljši položaj na trgu. Poleg tega je želelo izkoristiti prednosti lastne blagovne znamke, kot so večja razlika v ceni, večji asortiman, večja prepoznavnost in zvestoba kupcev, boljši nadzor nad prodajo, večja pogajalska moč do dobaviteljev in posledično večji ugled. Podjetje Spar je s pravilno zasnovano strategijo postopnega širjenja izdelkov Natur pur doseglo zastavljene cilje.
Keywords: Blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, identiteta, pozicioniranje, ustvarjanje blagovnih znamk, nakupno odločanje, Spar, trgovska znamka Natur pur
Published: 12.11.2010; Views: 1638; Downloads: 257
.pdf Full text (1,56 MB)

4.
SEGMENTIRANJE TRGA KONČNIH ODJEMALCEV TRGOVSKE BLAGOVNE ZNAMKE TUŠ
Darja Novak, 2010, final seminar paper

Abstract: Segmentacija trga končnih potrošnikov je proces s pomočjo katerega ugotovimo, kakšne značilnosti imajo kupci določnega izdelka ali kakor v našem primeru, trgovske blagovne znamke. To je vedno pomembno vedeti, saj lahko le tako izvajamo uspešno marketinško strategijo. Podjetja so ugotovila, da si porabniki med seboj niso enaki, nimajo enakih želja, nakupnih navad in ne želijo enakih stvari, kar je bil razlog za razvoj segmentacije. S časoma so tudi trgovska podjetja ugotovila, da je dobro vedeti kdo so njihovi kupci in kako jih zadovoljiti. Eden izmed načinov kako zadovoljiti svoje kupce in tako ustvariti tudi boljši imidž in ime podjetja, so bile trgovske blagovne znamke. Trgovska podjetja, so začela uvajati lastne blagovne znamke, da bi zadovoljila cenovno občutljive kupce, vendar so do danes dosegla mnogo več. Trgovske blagovne znamke se, danes kosajo s priznanimi blagovnimi znamkami tako v ceni kot v kakovosti. Vedno bolj si prizadevajo izdelke lastne blagovne znamke izpopolniti, da bi dosegli čim večji delež prodaje. Ni pomembna samo cena in kakovost, prav tako je pomemben izgled in imidž izdelkov trgovske blagovne znamke. Z našo raziskavo smo ugotavljali povprečen profil porabnika trgovske blagovne znamke Tuš, kar bo pripomoglo trgovskemu podjetju k boljšemu pozicioniranju izdelkov trgovske blagovne znamke. Pri izbiri segmentacijskih osnov, smo izhajali iz demografskih in vedenjskih spremenljivk, s pomočjo katerih smo kasneje oblikovali profil porabnika. Najpomembnejši cilj, vsake segmentacije je oblikovanje takšne marketinške strategije, ki bo zagotovila največji dobiček ob minimalnih stroških. Menimo, da smo z diplomskim seminarjem uspešno izvedli segmentacijo v finančnih in časovnih okvirjih. Kljub omenjenim omejitvam pa so rezultati raziskave pokazali določene razlike med porabniki trgovske blagovne znamke Tuš.
Keywords: segmentacija, trgovska blagovna znamka, profil porabnika, raziskava trga
Published: 23.12.2010; Views: 2662; Downloads: 682
.pdf Full text (1,53 MB)

5.
TRGOVSKE IN DISKONTNE ZNAMKE KOT NOVA TRŽNA STVARNOST ZA DOBAVITELJE IN PORABNIKE
Anita Kocuvan, 2011, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo opredelili blagovno znamko, trgovska in diskontna podjetja ter njihove blagovne znamke. Blagovne znamke lahko opravljajo zelo različne funkcije, vendar so najpomembnejše tiste funkcije, ki jih znamke opravljajo za ponudnika in povpraševalca. Z blagovno znamko prepoznamo proizvajalca ali trgovca. Trgovska blagovna znamka je tista znamka, ki jo uvede trgovska hiša oz. prodajalec. Izdelki z blagovno znamko v diskontnih trgovinah imajo nižjo ceno kot izdelki z blagovno znamko v trgovskih podjetjih. V diplomskem seminarju smo ugotovili, da se dobavitelji (proizvajalci) srečujejo tudi s slabostmi. Med proizvajalci prehrambnih izdelkov nastopajo skoraj vsa velika slovenska podjetja. Največja trgovca v Sloveniji, Mercator in Spar, imata največja deleža slovenskih proizvajalcev izdelkov lastne trgovske blagovne znamke (TBZ). Ugotovili smo tudi, da se je prodaja v diskontih v zadnjih letih povečala (k temu pripisujemo rast diskontov kot so Aldi in Lidl). Diskontni trgovci so v preteklih 12 letih trgovine odpirali z veliko hitrostjo. Aldi je v Evropi odpiral v povprečju pet trgovin tedensko, medtem, ko je bil Lidl še uspešnejši s povprečno šestimi novimi trgovinami na teden.
Keywords: blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, diskontna blagovna znamka, trgovsko podjetje, diskont, dobavitelji (proizvajalci)
Published: 21.11.2011; Views: 1434; Downloads: 227
.pdf Full text (1,14 MB)

6.
OBLIKOVANJE TRGOVSKE BLAGOVNE ZNAMKE MERCATOR
Branka Zavec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu teoretičnih izhodišč sem opredeljevala blagovno znamko, ki je kompleksen pojem. V hierarhiji izdelkov je po Kotlerju blagovna znamka na šesti ravni, kar pomeni, da jo obravnavamo kot poseben izdelek. Osnovnim značilnostim namreč dodamo določeno vrednost, ki ima zelo velik vpliv na potrošnike. Marketinški izvajalci morajo raziskati, kaj je tista vrednost, ki zadovoljuje tako fizične kot čustvene potrebe porabnikov, in šele nato oblikovati primerno strategijo. Razlikovati morajo med pričakovano in zaznano vrednostjo izdelka, tako bodo potem videli tudi bistvo blagovne znamke, ki je sicer skrito globoko pod vodo, upoštevajoč Davidsonove ledene gore. Blagovno znamko lahko tolmačimo glede na vstopne in izstopne dejavnike ter časovno utemeljitev, najbolj izstopajoča pa je »blagovna znamka kot sredstvo za prikaz identitete«. Pri tej gre za navade, vrednote in cilje, ki kažejo značilnosti podjetja. V ta namen je treba komuniciranje usmeriti tudi k zaposlenim, ki bi se naj vedli tako, kot to predstavlja blagovna znamka. Ker pa je posameznikove vrednote težko prilagajati, se lahko zgodi, da jih zaposleni začnejo igrati, kar bodo porabniki sigurno opazili. Delodajalci se takšnim problemom izognejo z zaposlovanjem tistih ljudi, katerih vrednote so skladne z vrednotami blagovne znamke. Za lažje razumevanje tega tolmačenja je Kapferer oblikoval t.i. prizmo identitete, ki je sestavljena iz fizičnosti izdelka, odnosa, refleksije, osebnosti, samopodobe ter kulture. Da bi ti elementi zaživeli, mora blagovna znamka vsebovati tudi ime, logotip, slogan, simbol in embalažo. Blagovne znamke lahko med drugim razvrščamo glede na lastnika, kamor spada blagovna znamka distributerja, t.j. trgovska blagovna znamka, ki je obravnavana v drugem delu teoretičnih izhodišč. Prvič se pojavi okrog leta 1870, ko se je par trgovcev odločilo z lastno blagovno znamko označiti predvsem osnovne trgovske izdelke, ki so jih prodajali. Skozi desetletja so se poskušali z različnimi strategijami uveljaviti na trgu, za najučinkovitejšo pa se je izkazala centralizacija, ki je pomenila manj prodajaln, vendar z zelo veliko prodajno površino. Motiv za uvedbo trgovske blagovne znamke je v prvi vrsti povečanje dobička, trgovci pa želijo povečati tudi ugled in prepoznavnost podjetja, s katerim bi si zagotovili lojalnost obstoječih kupcev in pridobivanje novih. Prvotna ciljna skupina so bili bolj cenovno občutljivi kupci, nato pa so trgovci spoznali, da ne morejo konkurirati le na podlagi cen in preusmerili pozornost na kakovost. Laaksonen je s kombinacijo teh dveh elementov opredelil štiri razvojne faze trgovske blagovne znamke, pri čemer se od najnižje pa do najvišje faze kakovost stopnjuje, z njo pa se povečuje tudi cena, vendar kljub temu ostaja toliko nižja, da zagotavlja cenovno konkurenčnost. Ker se trgovec v zadnji fazi popolnoma vključi v upravljanje lastne blagovne znamke, se spremeni njegov odnos do kupcev in do proizvajalcev. Slednji smatrajo trgovsko znamko kot grožnjo, saj jim odžira tržni delež. Pritožujejo se, da trgovci izkoriščajo svojo moč in izvajajo nepotreben pritisk. Pri proizvajalcih izsilijo boljše pogoje poslovanja, saj le-ti živijo v strahu, da jih bodo trgovska podjetja odpisala, kar bi pomenilo precejšnjo škodo predvsem za šibkejša proizvodna podjetja. Drugi problemi, ki se pojavljajo, so vse manjša diferenciacija izdelkov, kanibalizacija, prednost trgovcev, da razpolagajo s prodajnimi površinami, velika koncentracija trgovin, pa tudi prihod t.i. hard diskonterjev. Trgovci bodo morali pokazati, da so zmožni odgovornega delovanja, saj v nasprotnem primeru škodijo celotnemu gospodarstvu. V ta namen se je razvil t.i. category management, s katerim imajo vsi udeleženci enake možnosti za uspeh. Od ustanovitve leta 1949 pa do danes se je Mercator razvil v eno največjih in najuspešnejših trgovskih verig v Jugovzhodni Evropi. Leta 1999 so začeli uvajati projekt lastne blagovne znamke, ki se danes ponaša s certifikatom »Trusted Brand«, imajo pa tudi več
Keywords: prizma identitete, trgovska blagovna znamka, centralizacija, boj blagovnih znamk, upravljanje kategorij izdelkov, linije izdelkov
Published: 21.06.2012; Views: 2637; Downloads: 284
.pdf Full text (1,26 MB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK TRGOVSKIH VERIG MERCATOR, TUŠ, SPAR, HOFER, MERKUR IN BAUHAUS
Boško Miličković, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vsakdo pozna izdelke priznanih blagovnih znamk, pa tudi trgovske blagovne znamke večjih trgovcev. Zaradi vedno večjega števila trgovskih blagovnih znamk, smo poskušali primerjati tiste, ki jih najdemo v prodajnih programih izbranih trgovskih verig, ki poslujejo v Sloveniji. Zato smo v diplomskem delu opisali, kaj je blagovna znamka in trgovska blagovna znamka. Predstavili smo izbrane večje trgovce v Sloveniji ter njihove trgovske blagovne znamke. Osredotočili smo se na trgovske verige Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Merkur in Bauhaus. Predstavili smo razvoj trgovske blagovne znamke in predstavili potrošniško percepcijo trgovskih blagovnih znamk. Primerjali smo kategorije prodajnih programov s pokritostjo trgovskih blagovnih znamk, ter jih razvrstili v cenovne razrede. Trgovske blagovne znamke predstavljajo močno konkurenco blagovnim znamkam proizvajalcev in povečujejo pogajalsko moč trgovcev. Potrošniki po svetu se vedno več odločajo za nakup izdelkov trgovskih blagovnih znamk, zaradi tega morajo biti izdelki blagovnih znamk proizvajalcev vedno boljši in inovativnejši.
Keywords: blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Merkur, Bauhaus, proizvajalci, trgovske verige v Sloveniji, primerjava trgovskih blagovnih znamk, potrošnik
Published: 26.03.2013; Views: 4120; Downloads: 730
.pdf Full text (1,95 MB)

8.
OBLIKOVANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK
Lea Majcenovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za dolgotrajni obstoj podjetja na tržišču je pogoj njegova uspešnost. Uspešnost podjetja pa je pogojena s kakovostjo njegovih proizvodov in storitev, ki jih podjetje ponuja na tržišču. Odlična kakovost njegovih outputov je zagotovljena le s stalnim razvojem in sledenjem trendom. Podjetje za močnejšo povezavo in poistovetenje potrošnika z izdelkom uporablja orodje, ki se imenuje blagovna znamka. Tako se tudi trgovska podjetja poslužujejo tega orodja za dodajanje čustvene komponente lastnim izdelkom. Današnji trend v prehrambni industriji se nagiba k uporabi ekološko pridelanih izdelkov. Vedno več potrošnikov se pri nakupih odloča za zdravo in naravno prehrano. Namen diplomskega seminarja je predstavitev procesa oblikovanja trgovske blagovne znamke. Uspešnost procesa oblikovanja trgovske blagovne znamke Mercator Bio smo preverili s pomočjo ankete, ki je slonela na raziskavi zaznave trgovske blagovne znamke pri potrošnikih.
Keywords: Blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, oblikovanje trgovske blagovne znamke, marketinški splet, trgovska blagovna znamka Mercator Bio
Published: 27.11.2013; Views: 888; Downloads: 164
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
Vpliv znižanja cene na nakupne odločitve potrošnikov v trgovskem centru Mercator v Kranju
Sandra Bodiroža, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Trgovska podjetja na različne načine poskušajo prepričati in motivirati kupce, da kupujejo pri njih. Osredotočajo se predvsem na čim večjo prodajo izdelkov lastne trgovske blagovne znamke. V diplomski nalogi smo podrobneje analizirali trgovsko podjetje Mercator, kjer opažamo problem v očitnem zmanjševanju zvestobe kupcev do izdelkov trgovske blagovne znamke Mercator. S pomočjo rezultatov, pridobljenih z anketo, izvedeno med kupci, smo ugotovili, da je cena najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakupno odločitev potrošnikov v trgovskem centru Mercator Primskovo v Kranju. Kupci se za nakup izdelkov trgovske blagovne znamke Mercator odločajo predvsem zaradi nižje cene v primerjavi z istovrstnimi izdelki drugih blagovnih znamk. Problem nastane, ko se cene istovrstnih izdelkov drugih blagovnih znamk znižajo, saj večina anketirancev v tem primeru ne ostane zvesta izdelkom trgovske blagovne znamke Mercator. S pomočjo testne statistike smo utemeljili rezultate anketnega vprašalnika in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Da bi povečali zvestobo kupcev do izdelkov trgovske blagovne znamke Mercator, predlagamo, da zvesti kupci pri vsakem naboru 100 točk zvestobe pridobijo 30 % popust na celoten nakup.
Keywords: cena, nakupne odločitve potrošnikov, trgovska blagovna znamka
Published: 02.04.2019; Views: 190; Downloads: 29
.pdf Full text (998,15 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica