| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv ekonomskega pristopa na presojo vezanih in paketnih prodaj v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2011, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava vezano in paketno prodajo v luči zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102. Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tovrstne prodaje splošno pomenijo skupno prodajo samostojnih oz. ločenih proizvodov, ki praviloma ne sodijo na isti proizvodni trg, in so v praksi precej pogostne, čeprav so problematične le v primeru, ko ima podjetje, ki se teh praks poslužuje, določeno stopnjo tržne moči. V skladu z ekonomsko teorijo vezane in paketne prodaje nedvomno ustvarjajo protikonkurenčne učinke. Zato pristop, po katerem bi se tovrstne prodaje obravnavale kot per se nezakonite brez natančne analize učinkov na konkurenco, ni na mestu, čeprav analiza klasičnih primerov vezanih poslov, ki sta jih obravnavale Komisija in Sodišče, ne kažeta tako. Prispevek v zvezi s tem prikaže razvoj obravnavanja vezanih in paketnih prodaj v konkurenčnem pravu EU in ZDA, ki se je od zastopanja per se stališča preusmeril k pristopu, ki poudarja dejanske ali pričakovane ekonomske učinke domnevno nezakonitega ravnanja. Ta pristop se v EU kaže v zadevi Microsoft proti Komisiji, sprejet pa je tudi v Navodilih Komisije glede prednostnih nalog izvrševanja pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja.
Keywords: Evropska unija, EU, trgovinsko poslovanje, konkurenca, konkurenčno pravo, prodaja, vezani posli, pravila utemeljenosti, nezakonitost, paketna prodaja, per se pravilo nezakonitosti
Published: 31.07.2018; Views: 363; Downloads: 47
.pdf Full text (256,22 KB)

2.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, master's thesis

Abstract: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Keywords: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Published: 08.08.2017; Views: 1035; Downloads: 123
.pdf Full text (1,08 MB)

3.
Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica