| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
2.
Strategija omejevanja trgovine z ljudmi : diplomsko delo
Romana Ahac, 2009, undergraduate thesis

Keywords: trgovina z ljudmi, preprečevanje, omejevanje, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 03.09.2009; Views: 3079; Downloads: 368
.pdf Full text (480,31 KB)

3.
4.
5.
ODGOVORNOST ČLANOV IN VODIJ HUDODELSKE ZDRUŽBE
Jana Peršuh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila tematiko hudodelskih združb, njihovih članov in vodij. V prvem poglavju sem razčlenila omenjene pojme v pravnem smislu, nato pa jih primerjala z obliko visoko razvite hudodelske združbe, italijansko mafijo. Prav tako sem opisala pojem organiziranega kriminala in se v naslednjem poglavju dotaknila treh tradicionalnih oblik mednarodnega organiziranega kriminala, trgovino z mamili, orožjem in ljudmi. Nadalje diplomska naloga vsebuje nekatere dokumente, ki v mednarodnem smislu urejajo problem organiziranega kriminala, hudodelskih združb in njihovih članov in vodij ter predvsem odgovornost teh oseb in pravno ureditev vprašanja, kot bi jo naj sprejele države članice Evropske unije. Sledijo poglavja, ki natančneje opisujejo tematiko v Sloveniji, od treh tradicionalnih oblik nelegalne trgovine, razvoj pravne ureditve odgovornosti članov in vodij hudodelskih združb pa vse do načinov pregona hudodelskih združb s pravnega stališča.
Keywords: Kazensko pravo, hudodelska združba, član hudodelske združbe, vodja hudodelske združbe, mafija, organizirani kriminal, mednarodni organizirani kriminal, trgovina z mamili, trgovina z orožjem, trgovina z ljudmi, odgovornost.
Published: 01.07.2010; Views: 1960; Downloads: 434
.pdf Full text (567,71 KB)

6.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI TRGOVINE Z LJUDMI
Katja Drnovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Trgovina z ljudmi je pojav, ki ga lahko spremljamo skozi večji del človeške zgodovine in se najpogosteje pojavlja kot zloraba z namenom prostitucije druge osebe, prisilno delo, suženjstvo ali suženjstvu podobne oblike in kot odstranitev organov za namen nelegalne transplantacije. V preteklosti je bila trgovina z ljudmi marsikje sprejemljivo ravnanje, danes pa je praktično povsod prepovedana. Žrtve so lahko vseh starosti, stopenj izobrazbe, obeh spolov, iz različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih okolij. Kljub temu pa največji delež žrtev prihaja iz posebej ranljivih kategorij — ženske in otroci iz revnejših okolij, kjer se srečujejo z ekonomskimi težavami, visoko stopnjo brezposelnosti, zapostavljanjem in diskriminacijo, nasiljem in kriminaliteto ter nizko stopnjo izobrazbe. Ker si želijo izboljšati svoje življenje, hkrati pa imajo idealizirane predstave o življenju in delu v tujini, so takšne osebe lahek plen trgovcev, ki so večinoma člani organiziranih hudodelskih združb. Ti izkoristijo njihov položaj in jih novačijo s pomočjo groženj, fizične sile in prevare, po prehodu meje pa jih novi lastniki običajno zasužnjijo z odvzemom dokumentov in zahtevo, da z delom odplačajo dolg v znesku, ki ga je lastnik moral za njih plačati trgovcem. Natančne podatke o številu žrtev trgovine z ljudmi in o storilcih je zaradi neenotne metodologije raziskav, neusklajenosti med nevladnimi organizacijami in policijo ter zaradi iznajdljivosti storilcev težko dobiti, grobe ocene pa govorijo o več milijonih žrtev na leto in o bajnih zaslužkih trgovcev z ljudmi. Pojav poskušajo države omejiti z mednarodnim sodelovanjem, z enotno zakonodajo in s pomočjo mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, na katere se žrtve najpogosteje obrnejo. Kljub trudu mednarodne skupnosti je trgovina z ljudmi še vedno ena od najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti. V diplomski nalogi sem s pomočjo deskriptivne, primerjalne in v manjši meri analitične metode razložila težave z definicijo trgovine z ljudmi, navedla značilnosti pojava in njegove oblike, predstavila njegovo razširjenost v svetu, v Evropi in v Sloveniji in vzroke za njo, opisala skupne značilnosti žrtev in navedla oblike pomoči, ki jo nudijo vladne in nevladne organizacije ter na kratko predstavila pravne vire, ki obravnavajo trgovino z ljudmi in načine pregona.
Keywords: trgovina z ljudmi, prostitucija, trgovina z organi, prisilno delo, suženjstvo, organizirani kriminal, žrtve, trgovci z ljudmi, dolgovna odvisnost
Published: 02.09.2010; Views: 2442; Downloads: 453
.pdf Full text (455,42 KB)

7.
8.
TRGOVINA Z LJUDMI SKOZI VIDIK ČLOVEKOVIH PRAVIC
Saša Skutnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vse premalo se zavedamo obstoja trgovine z ljudmi, njenih pasti in nevarnosti. To je globalno zakoreninjen pojav, prisoten v različnih oblikah že od nastanka civilizacij, danes pa pereč problem v skoraj vseh državah sveta. Je oblika organiziranega kriminala , ki prinaša enormne dobičke na račun grobih, neopravičljivih kršitev več temeljnih človekovih pravic. Dejansko gre za nelegalno gospodarsko dejavnost kupo-prodajnega procesa, kjer blago predstavljajo ljudje. Ocenjujejo jo na tretjo najbolj profitno kriminalno dejavnost, takoj za trgovino z drogami in orožjem. Po ocenah ILO trgovina z ljudmi letno prinaša 31.6 bilijonov dolarjev, polovica tega dobička se ustvari v industrijsko razvitih gospodarstvih (Severna Amerika, Evropa). Najpogostejše oblike izkoriščanja so prostitucija in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo ter trgovina z organi. Kar 70 odstotkov deklet in žensk je izkoriščenih v namene komercialne spolne industrije. Poleg naštetih pa seveda obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja, ki so pogojene s kulturo družbe in povpraševanjem po določenih oblikah na trgu. Ker je trgovina z ljudmi tajna in prikrita dejavnost, je število trgovanih ljudi po svetu zgolj plod približne ocene. Na podlagi ocen Ameriškega Department of State's TIP se število žrtev giblje med 4 in 27 milijoni, od tega je 800.000 ljudi letno trgovanih preko nacionalnih meja. Otroci predstavljajo kar polovico vseh žrtev mednarodne trgovine, od tega je milijon otrok letno trgovanih samo v namene spolnega izkoriščanja. ILO ocenjuje število žrtev na 2.5 milijona. Z vidika zakonodajne ureditve in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi, številke nakazujejo na majhno učinkovitost; letna TIP beležijo od pet do šest tisoč vseh kazenskih pregonov, od katerih se jih le dobra polovica konča z obsodbo. To pomeni, da je v svetovnem merilu obsojen en trgovec na 800 žrtev trgovine z ljudmi. Pravna zaščita žrtev trgovine z ljudmi je v večini držav urejena le v primerih vzajemnega sodelovanja z organi pregona, vendar državne in mednarodne NGO skozi različne projekte ter v sodelovanju z državnimi organi stremijo k izboljšanju obstoječe zaščite žrtev ter k zvišanju standardov nudene pomoči in oskrbe. Kot sem že omenila je v procesu trgovanja grobo kršenih veliko človekovih pravic; nekatere neposredno, druge posredno. Prve temeljne človekove pravice, ki so v procesu trgovine z ljudmi posamezniku odvzete, so pravica do svobode, svobode gibanja in varstva osebnega dostojanstva. Kršitev pravice do življenja načeloma ni namen trgovcev z ljudmi, vendar je včasih rezultat okoliščin, medtem pa je kršitev povezujoče pravice do življenja - pravica do telesne nedotakljivosti - sestavni del procesa trgovine z ljudmi. Raziskave v posameznih evropskih državah so pokazale, da je 95 odstotkov vseh žrtev procesa trgovanja podvrženih fizičnemu ali spolnemu nasilju. Oblike mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja so konstanta izvrševanja nadzora nad žrtvami in posledica oblik njihovega izkoriščanja. Tudi prepoved suženjstva in prisilnega dela je ena izmed neposredno kršenih pravic. Kljub temu, da je bila prepoved suženjstva prva človekova pravica zaščitena z mednarodno pogodbo ob koncu 19. stoletja, danes njena kršitev še vedno predstavlja nevarnost in dejstvo za milijone ljudi po vsem svetu.
Keywords: trgovina z ljudmi, človekove pravice, suženjstvo, žrtev, svoboda gibanja, telesna nedotakljivost, mučenje, prisilno delo
Published: 11.05.2011; Views: 3256; Downloads: 357
.pdf Full text (1,18 MB)

9.
10.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica