1. Promocija zdravja in preventivna uporaba večsevnih probiotikov za preprečevanje okužb zgornjih dihal pri starejših osebahMaja Strauss, 2024, doctoral dissertation Abstract: Uvod: Življenjska doba se povečuje, s starostjo pa prihaja do različnih sprememb v imunskem sistemu, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek okužb, od katerih so najpogostejše okužbe gastrointestinalnega in respiratornega trakta. Zato so številne raziskave usmerjene v preprečevanje infekcij dihal pri tej populaciji z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja starejših oseb ima uravnotežena črevesna mikrobiota, ki posredno vpliva na imunski sistem. Probiotiki izkazujejo koristno podporo črevesni mikrobioti. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati, kakšna je vloga promocije zdravja in preventivne uporabe probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjih dihal.
Metode: Izvedena je bila dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija z uporabo večsevnega probiotika OMNi-BiOTiC® Active. V raziskavi so bili uporabljeni validirani anketni vprašalniki: mini prehranska anamneza (MNA), vprašalnik o zdravju EQ-5D-5L, vprašalnik o kakovosti življenja (SF-36) in profil zdravega življenjskega sloga II (HPLP II). Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS (IBM SPSS 28.0, SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabljeni so bili opisna statistika, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjev U-test, t-test za odvisne vzorce, hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test.
Rezultati: V klinično študijo je bilo vključenih 32 (33,7 %) moških in 63 (66,3 %) žensk. Povprečna starost udeležencev študije je bila 70,3 ± 4,8 leta; moških 72,1 ± 4,8 leta in žensk 69,3 ± 4,5 leta. V skupino, ki je prejemala probiotik, je bilo razporejenih 49, v skupino placebo pa 46 starejših oseb. Populacija je bila normalne prehranjenosti, saj je bil povprečni vmesni rezultat orientacijskega testa MNA 13,2 ± 1,1. Pojavnost okužb zgornjih dihal ni pokazala statistično značilne razlike med obema skupinama (p = 0,52449). Udeleženci klinične študije, ki so uživali probiotike, so imeli statistično značilno (p = 0,011) krajši čas trajanja bolezni, in sicer 3,1 ± 1,6 dneva, medtem ko je bil čas trajanja v placebo skupini 6,0 ± 3,8 dneva. Rezultati kažejo, da se starejše osebe premalo udeležujejo delavnic promocije zdravja in da lahko preventivna uporaba probiotikov pomaga skrajšati trajanje poteka bolezni.
Razprava: Promocija zdravja ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja pri starejši populaciji. Za izboljšanje zdravja starejše populacije sta potrebna sistemski pristop ter nudenje skupinskega in tudi individualnega izobraževanja. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je priporočljivo uživanje večsevnih probiotikov pri starejših osebah, saj lahko pripomorejo k lažji obliki akutne okužbe zgornjih dihal. Večsevni probiotiki imajo različne še neraziskane učinke na zdravje, zato so možnosti nadaljnjega raziskovanja odprte na številnih področjih.
Keywords: promocija zdravja, probiotiki, starejše osebe, okužba zgornjih dihalnih poti
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 105; Downloads: 48
 Full text (3,76 MB) |
2. |
3. |
4. Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenjaŽiva Pirc, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Keywords: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 542; Downloads: 58
Full text (4,66 MB) |
5. Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobjuZala Uran, 2023, master's thesis Abstract: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Keywords: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 396; Downloads: 54
Full text (1,57 MB) |
6. Stiske, dileme in težave pri organizaciji dela v centru za krepitev zdravja v času epidemije covid-19Silvija Lunder, 2023, master's thesis Abstract: Delovna enota, ki je bila umeščena v nivo slovenskega zdravstvenega varstva ne dolgo nazaj, je postala eden ključnih faktorjev pri organizaciji in izvajanju ukrepov v času epidemije Covid-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi stiskami, dilemami in težavami so se vodje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) srečevale pri organizaciji dela v času epidemije Covid-19.
Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Instrument raziskave je bil delno strukturiran intervju. Sodelovalo je šest intervjuvank, ki so vodile CKZ v času epidemiološke krize in prevzele odgovorno organizacijsko vlogo. Intervjuji so bili posneti s pomočjo videokonference Zoom in dobesedno prepisani. S sintezo podatkov smo identificirali proste kode, katere smo analizirali in primerjali med seboj v namen razvoja podtem in glavne teme.
Na osnovi analize je bilo oblikovanih šest podtem: stiske, izzivi, dileme, težave, organizacija in razreševanje zapletov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo sprva težko zagotoviti zaščitna sredstva, kasneje organizirati delo na različnih novonastalih deloviščih hkrati in ga nenehno organizacijsko modificirati glede na potrebe. CKZ-ji so na morebitno zaprtje javnega življenja dobro pripravljeni na podlagi preživete izkušnje in medsebojnega timskega povezovanja znotraj same delovne enote.Iznajdljivost, sodelovanje, trdo delo, odrekanja in predvsem fleksibilnost, so bile odlike, s pomočjo katerih se je v času negotovosti, služba CKZ odzvala na preizkušnjo. CKZ je delovna enota, ki skrbi za celokupno preventivno naravnano zdravje tako posameznika kot tudi širše družbe.
Keywords: Center za krepitev zdravja, epidemija Covid-19, organizacija dela, stiske, dileme in težave v zdravstveni negi
Published in DKUM: 15.05.2023; Views: 835; Downloads: 97
Full text (919,39 KB) |
7. Samoocena zdravja stomistov v slovenijiMaša Sopotnik Nedeljko, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Samoocena zdravja je uveljavljena metoda ocene zdravstvenega stanja, ki se uporablja kot zanesljiva metoda napovedovanja obolevnosti, poslabšanja zdravstvenega stanja in umrljivosti. Življenje s stomo zahteva prilagajanje, spremembe življenjskega sloga in bolj izpostavljeno čustveno doživljanje družbene vloge. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stomisti v Sloveniji ocenjujejo svoje zdravje.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Anketni vprašalnik je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja. V raziskavo je bilo povabljenih 220 stomistov s trajno ali začasno izločalno stomo. Dobljeni podatki so bili obdelani z računalniškim programom IBM SPSS Statistics, prikazani v obliki tabel, uporabljena je bila opisna metoda interpretiranja rezultatov.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 170 stomistov (odzivnost: 77,2 %), od tega 92 (54,1 %) žensk in 78 (45,9 %) moških. Povprečna starost je bila 40–60 let (SD ± 22,56). Trajno stomo je imelo 164 (97 %) anketirancev, 129 (76,3 %) zaradi malignega obolenja, 45 (20,2 %) jih je imelo pridružene srčno-žilne bolezni. Skupno so anketiranci ocenili svoje zdravstveno stanje s povprečno oceno 3,13.
Razprava in sklep: Ugotovitve naše raziskave so pokazale razlike v zdravju, počutju in doživljanju življenja v ranljivi populaciji stomistov. Potrdili smo razlike v samooceni zdravja med spoloma in med tistimi z malignimi in pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Nismo dokazali statistično značilne razlike v samooceni zdravja bolnikov z različnimi oblikami stome (trajna ali začasna). V raziskavi smo ugotovili, da je samoocena zdravja stomistov v Sloveniji na dokaj nizki ravni, kar nakazuje potrebo po izboljšavah, saj ima samoocena zdravja pomembno vlogo pri kreiranju zdravstvene politike.
Keywords: samoocena zdravja, stomisti in izločalna stoma, ekonomija v zdravstvu in preživetje
Published in DKUM: 01.03.2023; Views: 665; Downloads: 64
Full text (1,38 MB) |
8. Promocija zdravja na delu v času epidemije virusa sars-cov-2 v podjetju sumida slovenija d.o.o.Petra Jeras, 2022, master's thesis Abstract: Zagotavljanje promocije zdravja na delovnih mestih je ena od pomembnejših nalog, ki jih uvrščamo na področje varnosti in zdravja pri delu. Med epidemijo virusa SARS-COV-2, ki povzroča zelo nalezljivo bolezen covid-19, je bilo veliko organizacij čez noč prisiljenih sprejeti ukrepe, ki jih je dodelil Nacionalni inštitut za javno zdravje, hkrati pa je bilo treba ugotoviti, kako svoje zaposlene obvarovati pred množičnim širjenjem nalezljive bolezni covid-19 znotraj organizacije. Namen raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, ali v podjetju Sumida Slovenija, d. o. o., dovolj promovirajo skrb za zdravje zaposlenih, ter preveriti varnost zdravja na delu med epidemijo covida-19 in možnost okužbe na delu.
Ker je v podjetju Sumida Slovenija zaposlenih veliko ljudi, je bilo treba med epidemijo covida-19 skrbno načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delu. V nadaljevanju smo predstavili teoretično podlago promocije zdravja, varnostne ukrepe za čim manjše širjenje bolezni covid-19 ter prisotnost stresa na delovnem mestu kot posledice epidemije virusa SARS-COV-2. Raziskavo smo opravili s pomočjo študije primera, za katero smo uporabili metodo analize. Ta je temeljila na pridobljenih statističnih podatkih, ki smo jih dobili s pomočjo anketiranja zaposlenih v podjetju Sumida Slovenija, v nadaljevanju pa so sledile interpretacija analize in ugotovitve.
Raziskava je pokazala, da je mnenje o zaščiti zaposlenih v boju proti epidemiji covida-19 v podjetju Sumida Slovenija v povprečju dobro in da je podjetje izvajalo vse ukrepe, da bi preprečili prenos okužb. Med epidemijo covida-19 so zaposleni od delodajalca pridobili navodila za skrb za higieno na delovnih mestih, ki so jih morali striktno upoštevati. Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da se zaposleni v povprečju niti ne strinjajo niti strinjajo s tem, da so ukrepi smiselni, zavedajo pa se njihovega pomena. V nadaljevanju podjetju predlagam teambuilding, saj bi tako izboljšali že obstoječi program promocije zdravja.
Keywords: covid-19, promocija zdravja, stres
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 708; Downloads: 58
Full text (3,23 MB) |
9. Vpliv vegetarijanske/veganske diete na kvaliteto življenja in kazalce zdravja otrokLara Flogie, Špela Gajšek, 2022, final research report Keywords: vegetarijanstvo, veganstvo, otroci, mladostniki, prehrana, kvaliteta življenja, PedsQL, kazalci zdravja
Published in DKUM: 27.01.2023; Views: 657; Downloads: 66
Full text (1,05 MB) |
10. Zdravstvena pismenost mladostnikovAnita Bezjak, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravstvena pismenost je ključna za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je zdravstvena pismenost mladostnikov v Sloveniji.
Metode: Podatke smo pridobili s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika »Lestvica zdravstvene pismenosti«. Izvedena je bila presečna študija z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Analizo podatkov smo izvedli s programom Microsoft Excel 2016 in s programom IBM SPSS 28.0.
Rezultati: Od 755 povabljenih se je 430 (55,4 %) mladostnikov udeležilo raziskave. Sodelovalo je 338 žensk in 92 moških. Povprečna starost mladostnikov je bila 16,93 let. Ugotovili smo, da starost (rs = 0,05; p = 0,25), čas uporabe interneta (p = 0,80) in učni uspeh (p = 0,42) niso statistično povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti. Povprečna zdravstvena pismenost je znašala 28,65. Od vseh sodelujočih je 299 (299/430; 69,6 %) mladostnikov visoko zdravstveno pismenih, 63 (63/430; 14,6 %) srednje in 62 (62/430; 14,4 %) zelo visoko zdravstveno pismenih. Trije mladostniki (3/430; 0,7 %) so nizko in trije (3/430; 0,7 %) zelo nizko zdravstveno pismeni.
Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da so mladostniki visoko zdravstveno pismeni, le majhen delež je nizko in zelo nizko zdravstveno pismenih. Starost, učni uspeh in čas, ki ga porabijo za internet, nimajo statistično pomembne povezave z zdravstveno pismenostjo. Zdravstveno pismenost je mogoče izboljšati z zagotavljanjem informacij, učinkovito komunikacijo in strukturiranim izobraževanjem.
Keywords: mladostnik, zdravstvena pismenost, znanje, zdravstvene informacije, krepitev zdravja
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 578; Downloads: 104
Full text (889,94 KB) |
