Search the digital library catalog

Abstract: Delo se osredotoča na delovanje sistema samooskrbe z električno energijo s pomočjo fotonapetostnega sistema in baterijskega hranilnika, katerega delovanje smo najprej analizirani in predstavili. Kasneje smo podatke porabe objekta in proizvodnje sončne elektrarne uporabili za izdelavo simulacije, pri kateri smo uporabili dva različna modela za analizo pretokov električne energije v sistemu. Ugotovili smo, da dejanska samooskrba z obstoječim sistemom ni mogoča, vendar se ob primerni strategiji rabe pridobljene električne energije s fotonapetostnim sistemom lahko poraba elektrike bistveno zmanjša, medtem ko lahko z uporabo baterije zmanjšamo tudi konično moč odjema.
Keywords: samooskrba z električno energijo, fotonapetostni sistem, baterijski hranilnik, simulacije, analiza
Published in DKUM: 14.09.2022; Views: 659; Downloads: 69
Full text (3,50 MB)

Abstract: Magistrska naloga oblikuje poslovni model, ki nima vpliva na življenjsko udobje v gospodinjstvu, pa vendar v komunikaciji z gospodinjstvi dobavlja električno energijo v času, ko je ta najcenejša z namenom odpravljanaj neravnovesij na trgu z električno energijo in doseganja boljših finančnih učinkov vsem vključenim stranem. Za doseganje tovrstnega trajnostnega poslovnega modela smo naredili opis strojne in programske opreme. V magistrski nalogi smo določili, koliko moči in električne energije mora imeti član bilančne skupine na voljo za prodajo, da bi bilo podjetje na meji dobičkonosnosti. Izračunali smo finančno opravičenost naložbe obema stranema. V nalogi je opredeljen smisel takšnega poslovnega sistema.
Keywords: gospodinjstva, električna energija, upravljanje, trg z električno energijo, strategija
Published in DKUM: 24.10.2017; Views: 1243; Downloads: 144
Full text (2,63 MB)

Abstract: V diplomski nalogi so zajete meritve kakovosti električne energije pri porabnikih na merilnem mestu transformatorske postaje (TP) Hotela Radin. Meritve so bile izvedene z instrumentom francoskega proizvajalca CHAVIN AROUX Power & Quality Analyzer C.A 8334B. Sama meritev je potekala 7 dni, in sicer po standardu SIST EN 50160, ki je prav tako zajet v diplomskem delu. Na osnovi meritev je opravljena primerjava rezultatov ter analiza vpliva parametrov NN omrežja na ceno električne energije, podane so možnosti za znižanje stroškov ter analiza prihrankov.
Keywords: električna energija, kakovost električne energije, meritve električne energije, stroški za električno energijo, standard SIST EN 50160
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1618; Downloads: 266
Full text (3,33 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava trgovanje z električno energijo v Sloveniji, njegove posebnosti in razvoj v letih po liberalizaciji trga. Na začetku so podani razlogi, ki so privedli do sprememb na tem področju in kaj so prednosti novega sistema. Pri energetskem trgu gre za dinamično gospodarsko panogo, saj se zaradi relativno kratkega časa njegovega obstoja še vedno učimo in izboljšujemo celoten sistem. Opisane so vse večje spremembe, ki so se zgodile na slovenskem trgu z električno energijo. Predstavljene so tudi proizvodne enote električne energije ter prenosno in distribucijsko omrežje preko katerih se pretaka električna energija vse do končnih odjemalcev. Posvetili smo se tudi finančnemu toku, ki deluje po povsem drugačnih zakonitostih. V zadnjem delu z informativnim izračunom podajamo še vpogled na trenutno stanje in doseganje ciljev.
Keywords: Trg z električno energijo, proizvodnja električne energije, prenos električne energije, izravnavanje odstopanj
Published in DKUM: 06.11.2015; Views: 3355; Downloads: 563
Full text (3,66 MB)

Abstract: Energetski trg EU se je v zadnjem desetletju razvijal z veliko hitrostjo. Lizbonska pogodba je v Pogodbo o delovanju Evropske unije vnesla določbe, ki določajo cilje energetske politike. Ti se nanašajo predvsem na izboljšanje učinkovitosti delovanja energetskega trga in zanesljivosti oskrbe z energijo v EU. Tretji zakonodajni sveženj direktiv EU je stopil v veljavo leta 2011, z njim pa je bila ustanovljena Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev. Obstoj nadnacionalnega regulativnega organa se je izkazal za učinkovito rešitev, ki s svojo regulacijo in nadzorom zagotavlja hitrejšo integracijo trga. V Agenciji sodelujejo vse države članice prek svojih predstavnikov iz nacionalnih regulativnih organov. Ker ti nacionalni organi sprejemajo oziroma sodelujejo pri sprejemanju energetske zakonodaje držav članic, lahko odločitve, ki jih Agencija sprejme, učinkovito prenesejo v zakonodajo svojih držav. Sodelovanje teh predstavnikov v odboru regulatorjev omogoča tudi dober pretok informacij »od spodaj«. Predstavniki Agenciji namreč lahko neposredno poročajo o težavah, ki nastajajo glede implementacije energetske zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo in o drugih konkretnih težavah, ki se na posameznih trgih teh držav pojavljajo. Agencija lahko na takšna stanja hitro reagira in v sodelovanju s Komisijo sprejme ustrezne ukrepe za rešitev te problematike. Agencija bdi nad izvajanjem evropske zakonodaje in transparentnostjo trga, sodeluje z različnimi organi pri sprejemanju njihovih temeljnih aktov ter v sodelovanju z drugimi institucijami EU sprejema akte in opravlja druge naloge, ki jih te institucije določijo za ključne glede poglobitve integracije energetskega trga. Slednje dosega na takšen način, da podaja mnenja, priporočila in sprejema neobvezujoče smernice. V hitro spreminjajočem se energetskem trgu spremlja stanje na trgu in sodeluje ter spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in raznimi institucijami EU. Posebej pomembno vlogo ima Agencija prav v zadnjem času. EU si je zadala cilj, da do leta 2014 vzpostavi notranji energetski trg. Kot sem omenila, je ravno Agencija zadolžena za spremljanje stanja na trgu in lahko predlaga ukrepe, ki bi pozitivno vplivali na vzpostavitev notranjega trga. Tudi ko bo EU dosegla popolno vzpostavitev notranjega energetskega trga pa to ne bo pomenilo, da bo postala vloga Agencije na energetskem trgu manj pomembna. Prepričana sem, da bo Agencija z razvojem notranjega trga EU dobivala čedalje pomembnejšo funkcijo. Dobro delovanje energetskega trga je namreč ključ do bolj konkurenčnega in hitro razvijajočega se gospodarstva EU. Vedno bolj zaskrbljujoča so tudi vprašanja povezana z varovanjem okolja. EU v svojih srednje in dolgoročnih strategijah načrtuje intenzivno dekarbonizacijo. Že sedaj smo priča prvim korakom, ki jih skuša EU doseči za bolj okolju prijazen energetski sistem, saj ta nameni veliko nepovratnih sredstev iz svojega proračuna ravno za ta namen. Kljub hitrejšim premikom zadnjega časa na tem področju se spremembe odvijajo prepočasi, da bi lahko dosegli izpolnitve strategij EU. Predvsem Agencija, v sodelovanju z drugimi energetskimi regulatorji, bo morala tukaj najti pot, da se bo EU približevala tem ciljem hitreje. Posledica politike EU je vidna v vsakdanjem življenju. Priča smo namreč množični gradnji objektov z vgrajenimi tehnologijami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Takšne tehnologije za proizvodnjo električne energije so dostopne skoraj vsakomur, kar spodbuja drobljenje energetskega proizvodnega trga. Ravno te spremembe na energetskem trgu so pripeljale do novih problemov glede nadzora. Nadziranje nad včasih monopolno dejavnostjo je bilo mnogo manj zahtevno, kot je to danes. Agencija zato ves čas išče poti, kako bi izboljšala učinkovitost svojega nadzora. Menim, da se bo za ta namen morala še intenzivneje povezati z operaterji prenosnih sistemov, nacionalnim regulativnim organom pa določiti dodatne zadolžitve.
Keywords: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ACER, Evropska unija, notranji trg Evropske unije z električno energijo, notranji trg Evropske unije z zemeljskim plinom, regulativni organi, odbor regulatorjev, odbor za pritožbe, direktor, upravni odbor
Published in DKUM: 06.02.2014; Views: 1928; Downloads: 174
Full text (454,54 KB)