Search the digital library catalog

Abstract: Gozdovi so naše bogastvo bi bil primeren začetek razmišljanja o gozdu, o pomenu gozdov in raziskovanju trga proizvodov in storitev iz slovenskih gozdov. Slovenija je dežela gozdov in Slovenci smo tako ali drugače povezani z gozdovi in številnimi vlogami gozdnih sestojev. Pri opredelitvi pomena gozdov in gospodarjenja z gozdovi lahko rečemo, da je bogastvo gozdov težko meriti, saj ima gozd poleg proizvodne še ekološke in socialne funkcije, obenem pa je sestavni del našega življenja, saj z njim sobivamo. Gozd moramo poznati kot ekosistem, poznati moramo vse njegove vloge in prav zato je upravljanje gozdov in gospodarjenje z njimi zahtevna naloga, pred katero so postavljeni njihovi lastniki. Ključnega pomena je torej poznavanje danosti gozda in pa ozaveščanje lastnikov gozdov o pravilnem in gospodarnem ravnanju z gozdovi. Namen magistrskega dela je bil identificirati slovenske proizvode in storitve, ki izhajajo iz slovenskih gozdov, hkrati pa analizirati trg proizvodov in storitev in segmentirati lastnike gozdov v Sloveniji ter njihovo ravnanje z mladimi gozdnimi sestoji. Uporabljena metodologija magistrskega dela zajema sistematičen pregled obstoječe literature, člankov in spletnih virov na temo proizvodov in storitev ter gozdov samih. Poleg teoretičnega pregleda metod analize podatkov pa zajema metodologija tudi praktično uporabo segmentacijske analize. Pri zagotavljanju dobrih pogojev slovenskega gozdarstva potrebujemo učinkovite strategije ozaveščanja in vodenja lastnikov gozdov, ki jih razvijamo na podlagi dobrega poznavanja populacije lastnikov. Raziskava kaže, da so lastniki gozdov večinoma moški, stari okoli 60 let, s srednješolsko izobrazbo in upokojeni. Imajo približno 18 hektarjev gozdne posesti, pri upravljanju katere se večinoma zanašajo na lastne izkušnje. Segmentacija lastnikov razkriva razlike glede na starost, izobrazbo in tehnologije, ki jih uporabljajo pri redčenju, ne pa tudi značilnih razlik v pridobivanju znanj in veščin. Ključni izzivi ustreznega upravljanja lastnikov gozdov vključujejo njihovo nizko zaupanje v zunanje vire informacij in redko uporabo teh virov. Prihodnje strategije moramo zato prilagoditi različnim segmentom populacije in jih usmeriti v povečanje zaupanja in uporabo različnih informacijskih virov za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: gozd, gozdni sestoj, gozdarstvo, trg proizvodov, lastniki gozdov, upravljanje, gospodarjenje z gozdovi, segment, segmentacijska analiza
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 241; Downloads: 26
Full text (2,59 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo izpostavili pojem pravne zaščite kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji s poudarkom zaščite geografske označbe Prleške tünke. Analizirali smo predpise, ki urejajo varstvo geografskih označb, ter preverili prednosti in slabosti, ki jih prinese zaščita izdelka pod imenom geografska označba. Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Prav tako omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege (UIL, 2017). Poleg tega geografska označba vsebuje tudi sporočilo o kakovosti izdelka, ki je v neposredni povezavi z geografskim območjem, iz katerega izhaja. Takšna povezava lahko temelji na naravnih razmerah, kot so podnebje, tla, mineralne vode. Lahko pa temelji na obdelavi, kot so na primer posebne spretnosti prebivalcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (Bohinc, Kete 2001, str. 68). Geografska označba si zasluži pozornost zaradi izjemnega, a premalo poznanega ekonomskega potenciala, in sicer je njena ekonomska funkcija dvojna. Z označbo je povezan sloves, kvaliteta, uveljavljen ugled, ki ga varuje in katerih promocija povečuje konkurenčnost zavarovanih izdelkov. Za porabnike so geografske označbe pomemben vir informacij, ki služijo ekonomskemu namenu produktne diferenciacije (Pretnar 2002, str. 68). Podrobneje smo predstavili zaščiteno geografsko označbo Prleško tünko in raziskali, kakšna je bila pot do zaščite, kakšni so standardi in pogoji, ki jih mora predlagatelj izpolnjevati, v kolikor želi izdelek zaščititi ter kakšna je njena vloga na trgu. Pridobitev certifikata zaščite z geografsko označbo je ključnega pomena za ohranjanje tradicionalnih in lokalnih posebnosti, katerih izvor sega daleč v preteklost, kar smo v pričujočem magistrskem delu utemeljili s številnimi primeri že registriranih kmetijskih proizvodov. Vzgib ter delovanje v smeri pridobitve navedenih certifikatov izvira iz prizadevanj po ohranitvi lokalnih posebnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Težnja po ohranjanju vrednot in proizvodov preteklih generacij na nekem območju je impregnirana v posameznikih, ki živijo in delujejo na konkretnem območju. Izvira iz globoke pripadnosti konkretnemu območju, ki je generacijsko pogojena ter iz večstoletne potrebe po ohranitvi identitete tako posameznika kot tudi naroda, iz česar se je rodila želja po prenosu ter ohranitvi vrednot, izročil, navad, vedenj, proizvodov … preteklih generacij. Iz analize podatkov, pridobljenih s strani anketirancev, proizvajalcev, nosilcev certifikata zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju ZGO) za Prleško tünko so se domnevane prednosti (večja prepoznavnost na tržišču znotraj meja matične države kot tudi v tujini, proizvajalci – nosilci certifikata zaščite – dosegajo s svojimi proizvodi večji krog odjemalcev, konkretni proizvodi so postali nepogrešljivi v lokalni kot tudi slovenski kulinarični ponudbi, končnemu odjemalcu pa tovrsten proizvod sporoča, da je v celoti v skladu s kakovostnimi merili – ki se zahtevajo za certificirane proizvode, tako na območju Slovenije kot tudi na območju EU), ki jih prinaša pridobitev tovrstnega certifikata, izkazale kot neizpodbitna dejstva.
Keywords: Pravna zaščita kmetijskih proizvodov, geografska označba, izvor blaga, kakovost izdelkov, geografsko območje, sheme kakovosti, Prleška tünka.
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 1361; Downloads: 190
Full text (1,98 MB)

Abstract: Predmetna magistrska naloga preučuje vprašanja povezana s standardizacijo proizvodov, predvsem pa vpliv sodnega nadzora na postopek standardizacije in na standardizacijske organe. Tehnični standardi, zlasti evropski, so pogosto spodbujevalec meddržavne trgovine, saj omogočajo kroženje in skladnost z drugim blagom, storitvami in postopki ali celo njihovo predvidljivost. Lahko pa tehnični standardi predstavljajo tudi ovire trgovini. Prav zaradi tega si mednarodni kot tudi evropski predpisi prizadevajo, da zaradi prednosti standardizacije ne bi bila ogrožena mednarodna trgovina ter zahtevajo takšno uporabo standardov, ki naj olajšuje in ne ovira mednarodno trgovino. Do sedaj je veljalo prepričanje, da standardizacijski organi niso in ne morejo biti predmet sodnega nadzora, vendar je sodba Sodišča EU v zadevi Fra.bo to spremenila. Zadeva Fra.bo je pomembna ne toliko zaradi izida (ne glede na to, ali se standardizacijske organe šteje kot kolektivne subjekte (generalna pravobranilka) ali kot kvazi zakonske subjekte (Sodišče EU), ekonomskih svoboščin ni mogoče obiti) ampak zaradi posledic uporabe svoboščin na proces standardizacije na splošno. Primer jasno kaže, da se ni mogoče izogniti obveznostim, ki jih določa Pogodba, z izbiro javnega ali zasebnega statusa. Kar šteje, je de facto moč subjekta, da sprejme regulativne odločitve, ki lahko vplivajo na notranji trg. S tem, ko se je Sodišče EU osredotočalo na »kvazi« zakonski značaj certifikacijskega organa, se je sicer izognilo izrecnemu odgovoru na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu lahko zasebni subjekti postanejo naslovniki pogodbenih obveznosti in ali jim je dovoljeno upravičiti omejitve trgovini, ki izvirajo iz njihovega določanja standardov. Vendar pa je kljub temu mogoče zaključiti, da ima 34. člen PDEU horizontalni neposredni učinek. To pa pomeni, da standardizacijski organi s sprejetjem standardov in certificiranjem proizvodov ne morejo več določati, katerim proizvodom bo omogočen dostop do trga, saj morajo pri določanju nacionalnih tehničnih standardov spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz določb prostega pretoka blaga.
Keywords: Standardi, standardizacija proizvodov, standardizacijski organi, prost pretok blaga, horizontalni neposredni učinek 34. člena PDEU, sodni nadzor
Published in DKUM: 25.03.2016; Views: 1659; Downloads: 213
Full text (1,28 MB)

Abstract: Pojav in razvoj interneta je uvedel korenite spremembe na področju turističnega sektorja. Potrošnikom nudi hiter in brezplačen dostop do neomejenih virov raznovrstnih turističnih informacij, možnost navezovanja stikov in deljenje izkušenj z drugimi popotniki, primerjanje ponudb in cen različnih ponudnikov turističnih storitev ipd. Zavoljo teh in še več drugih prednosti, ki jim jih daje internet, so potrošniki postali zahtevnejši pri izbiri lastnih počitnic, stremijo k individualiziranim turističnim ponudbam, prilagojenim njihovim željam in potrebam. Po drugi strani pa internet hkrati odpira številne možnosti turističnim ponudnikom. Med drugim jim nudi orodja, s pomočjo katerih lahko bolje spoznajo potencialne stranke in njihove interese ter temu prilagodijo svojo tržno strategijo. V diplomskem delu bo tako podrobno predstavljena vzajemna povezanost interneta in turizma ter prednosti, slabosti in možnosti, ki jih ta naveza prinaša in odpira tako na strani turistične ponudbe kot tudi na strani turističnega povpraševanja.
Keywords: e-turizem, internet, spletno načrtovanje turističnih storitev/proizvodov, spletne rezervacije/nakupi turističnih storitev/proizvodov, spletno trženje turističnih storitev/proizvodov
Published in DKUM: 18.04.2013; Views: 1931; Downloads: 308
Full text (3,65 MB)

Keywords: prodaja proizvodov in storitev, marketing in raziskava trga, sistemizacija
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 2066; Downloads: 29