SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 121
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
ANALIZA STRUKTURE VIROV FINANCIRANJA V PODJETJU GORENJE d.d.
Barbara Čuješ, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Financiranje podjetja je proces, ki mu zagotavlja nemoteno poslovanje, varnost, neodvisnost in donosnost. V podjetju se nanaša na priskrbo in uporabo sredstev, gospodarjenje z njimi, vračanje sredstev njihovim virom, razporejanje finančnih izidov in s tem nastala finančna razmerja. Da bi bilo podjetje pri financiranju kar se da gospodarno, mora upoštevati tudi določena načela in pravila financiranja. Priskrba sredstev podjetju je mogoča iz notranjih in zunanjih virov financiranja. O notranjem financiranju govorimo, kadar podjetje uporabi lastne vire za financiranje svojega poslovanja. Pri tem lahko gre za samofinanciranje, kot so nerazdeljeni čisti dobiček, dobiček poslovnega leta in amortizacija. Pri zunanjem financiranju pa gre za pritok kapitala v podjetje od zunaj, in sicer z najemom kreditov ali z novim lastniškim kapitalom. Med oblike zunanjega financiranja uvrščamo kapitalske vložke, kredite, subvencije in financiranje s posebnimi oblikami financiranja. Zunanji viri financiranja torej predstavljajo sekundarni vir financiranja podjetja, s katerim podjetje dopolnjuje notranje vire financiranja. Podjetje Gorenje d.d. se financira tako z lastniškim kot tudi z dolžniškim kapitalom. Lastniško financiranje je omogočeno z doseženim čistim dobičkom in amortizacijo. Najpogostejše oblike dolžniškega financiranja pa so krediti in obveznosti do dobaviteljev. Gorenje d.d. v svoji finančni strukturi prikazuje manj lastniškega in več kot polovico dolžniškega kapitala. Obravnavano podjetje sem analizirala tudi s pomočjo kazalnikov, ki so pokazali, da so bili najboljši rezultati v letu 2007. Tako kazalniki financiranja, ki omogočajo presojo ugodnosti sestave obveznosti do virov sredstev, kazalniki investiranja, ki omogočajo presojo ugodnosti sestave sredstev poslovnega subjekta, kazalniki plačilne sposobnosti kot tudi kazalniki gospodarnosti in donosnosti, pod čemer razumemo ugodno razmerje med doseženim finančnim rezultatom in vloženimi sredstvi. Gorenje d.d. je bilo v vseh treh letih plačilno sposobno in tudi uspešno podjetje, saj je v proučevanem obdobju poslovalo pozitivno, v vseh treh letih pa je doseglo tudi čisti dobiček.
Keywords: financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, lastniški kapital, dolžniški kapital, stroški kapitala, kazalniki
Published: 25.08.2010; Views: 2813; Downloads: 364
.pdf Full text (700,10 KB)

42.
PRIMERJALNA ANALIZA ČLOVEŠKEGA IN SOCIALNEGA KAPITALA MED SLOVENSKIMI PODJETNIKI IN PODJETNICAMI
Kristjan Robič, 2010, final seminar paper

Abstract: V okviru diplomskega seminarja smo se posvetili primerjavi človeškega in socialnega kapitala med slovenskimi podjetniki in podjetnicami, torej nas je zanimalo ali je spol eden od dejavnikov, ki vplivajo na človeški in socialni kapital. V teoretičnem delu smo predhodno predstavili pojma podjetništvo ter podjetnik, nato smo predstavili nekatere razlike med podjetniki in podjetnicami, v nadaljevanju pa smo s teoretičnega vidika podrobneje predstavili človeški in socialni kapital. Aplikativni del smo izpeljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali slovenski podjetniki in podjetnice. Razdeljen je bil v dva sklopa vprašanj, in sicer na vprašanja o človeškem ter na vprašanja o socialnem kapitalu. Ugotovili smo, da je spol eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na človeški in socialni kapital, saj imajo podjetnice večji človeški kapital, medtem ko imajo podjetniki večji socialni kapital. Ugotovili pa smo tudi, splošno gledano, da tako moški kot ženske dobro izkoriščajo obe obliki kapitala za dobrobit svojega podjetja in poslovanja. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju konceptov človeškega in socialnega kapitala, ter na ta način dodati delček k nadaljnjim razmišljanjem in opredeljevanjem omenjenih področij.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, človeški kapital, socialni kapital, primerjava človeškega in socialnega kapitala med podjetniki in podjetnicami, analiza človeškega in socialnega kapitala.
Published: 27.01.2011; Views: 1334; Downloads: 186
.pdf Full text (411,21 KB)

43.
OBDAVČITEV NALOŽB DRUŽB TVEGANEGA KAPITALA IN DAVČNE VZPODBUDE PRI USTANAVLJANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Andrej Šafarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) je bil sprejet leta 2007, prav tako so bile na področju davčne zakonodaje sprejete nekatere novosti, ki naj bi močno vplivale na povečanje naložb zasebnega lastniškega kapitala v podjetništvo. Na območju EU se je v zadnjih nekaj letih namreč pokazala močna potreba po svežem kapitalu zlasti za majhna in srednje velika podjetja. Institut tveganega kapitala in delovanje posebnih družb tveganega kapitala, ki bodo ustanovljene v skladu z določbami ZDTK, naj bi omogočilo spodbujanje naložb tveganega kapitala, v obliki t.i. semenskega, zagonskega in razširitvenega kapitala. V nalogi so predstavljene pravne podlage EU in domače zakonodaje, ki so omogočile trenutno pravno ureditev investicij tveganega kapitala preko družb tveganega kapitala. Za spodbujanje delovanja teh družb pa so bistvenega pomena davčne vzpodbude, ki se kažejo zlasti kot zmanjšanje davčne osnove pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov pravnih in fizičnih oseb v zvezi z investicijami v tvegani kapital in v obliki posebne ničelne davčne stopnje, ki pod določenimi pogoji velja za obdavčitev dohodka družb tveganega kapitala. Kljub temu, da je trenutni trend glede vlaganj v tvegani kapital v upadanju, bo morda prav spodbujanje investicij z davčnopravnimi predpisi in tudi preko posebne družbe tveganega kapitala, ki deluje pod okriljem Slovenskega podjetniškega sklada, vzpodbudilo naložbe v tvegani kapital in s tem omogočilo rast majhnih in srednje velikih podjetij pri nas.
Keywords: družba tveganega kapitala, tvegani kapital, kapitalski dobiček, dividende, davek, davčne vzpodbude, davčne olajšave
Published: 29.09.2010; Views: 1415; Downloads: 94
.pdf Full text (313,81 KB)

44.
POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU
Dragan Puvalić, 2010, final seminar paper

Abstract: Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji.
Keywords: trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere
Published: 27.01.2011; Views: 1426; Downloads: 115
.pdf Full text (764,16 KB)

45.
DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Tamara Slatič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Za vsako državo je pobiranje davkov zelo pomembno. Slovenska zakonodaja se je nenehno spreminjala, tudi na področju kapitalskih dobičkov, vse do leta 2006; v Nemčiji pa se je zadnja davčna reforma pričela leta 2008. Velike spremembe v Nemčiji sledijo za obdavčitev kapitalskih dobičkov fizičnih oseb, kot seveda tudi podjetij po 1. 1. 2009. S pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da je bil nemški zakon bolj zapleteno napisan in bolj podrobno razčlenjen kot slovenski zakon. Z novo nemško zakonodajo se bo pobiranje davka na dohodek fizičnih oseb zelo poenostavilo. Poudarek diplomske naloge so kapitalski dobički. Razlika se pojavi že pri sami delitvi kapitalskih dobičkov. Dohodnina se tako v Sloveniji kot v Nemčiji obračunava enkrat letno, akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove. To je razlika med vrednostjo kapitala in ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. V Nemčiji so dohodki z 1. 1. 2009 obdavčeni z davkom po odbitku, ki se nato poračuna z dohodnino. Davki oz. stopnje dohodnine, ki obremenjujejo dobičke iz kapitala, se med državama razlikujejo. V Sloveniji imamo nižjo stopnjo obdavčevanja kot v Nemčiji. Po letih imetništva se razlikujejo tudi oprostitve plačil davkov. Vsi dohodki so v Nemčiji obdavčeni, enako velja tudi za kapitalske dobičke po 1. 1. 2009. Obdavčitev dohodkov v Nemčiji je progresivna, ter spremenjena v letu 2009 na cedularno obdavčitev samo za kapitalske dobičke, v Sloveniji pa sintetična preko progresivnih davčnih stopenj, pasivni dohodki pa so obdavčeni z cedularno obdavčitvijo. V Nemčiji se davčni zavezanci razvrščajo v dohodninske razrede glede na to, ali so poročeni, ločeni, samski in ali imajo otroke, in glede na njihov položaj je obdavčljiv njihov dohodek. To je veljalo tudi za obdavčitev kapitalskih dobičkov, vendar se je zakon spremenil s sprejetjem nadomestnega davka od 1. 1. 2009 dalje. Slovenija je tako dobila sodobno razvitim državam primerljivo davčno zakonodajo, kar pa ne drži za nov nemški zakon in nove spremembe na področju kapitalskih dobičkov, saj imajo z uvedbo nove davčne reforme še vedno večjo stopnjo obdavčitve kapitalskih dobičkov kot pri nas, vendar ne v vseh primerih obdavčitve kapitalskih dobičkov. Slovenija in Nemčija imata sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati 1. 1. 2007. Slovenija v primerjavi z Nemčijo še nima tako široke mreže mednarodnih pogodb.
Keywords: davki, davčna reforma, davčni zavezanec, dohodnina, davčna stopnja, dobiček iz kapitala, davek na dohodek fizičnih oseb, Slovenija, Nemčija, dvojna obdavčitev.
Published: 04.02.2011; Views: 5001; Downloads: 398
.pdf Full text (1,70 MB)

46.
PRENOS SEDEŽA HOLDING PODJETJA V DAVČNO OAZO-NA PRIMERU KD GROUP
Maja Sušec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Offshore centri oziroma davčne oaze so države s privilegiranim davčnim statusom in predstavljajo davčno konkurenco tradicionalnim državam, ki ne morejo obstajati brez pobiranja davkov. Prav zaradi njih so le-te pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov, predvsem na kapital, saj ta najlažje pobegne v davčno prijaznejšo državo. Iz tega razloga pa države s tradicionalnim davčnim sistemom uvajajo predpise, s katerimi želijo preprečiti beg kapitala v proste cone in z dodatno obdavčitvijo izničijo ugodnosti te selitve. Teh predpisov je namreč vse več in so vse strožji. Res pa je, da vse države nikoli ne bodo enako zanimive in vabljive za tuje investitorje. Optimiranje davčnih obveznosti je vsekakor dinamičen, aktiven in večplasten proces, pri čemer je potrebno upoštevati tako makroekonomske kot mikroekonomske pogoje optimiranja davčnih obveznosti. Izbira ustrezne davčne strategije in politike je zahtevno delo, h kateremu bi moral pristopiti management vsakega podjetja. V diplomskem delu raziskujem konkretne prenose premoženja v različne offshore centre, predvsem sem se osredotočila na prenose lastništva družbe KD d.d. Kakor mnogi managerji v Sloveniji, so tudi vodilni iz družbe KD domnevno prenašali svoje lastniške deleže v davčne oaze in se na tak način izognili visoki obdavčitvi v Sloveniji. Podrobno sem raziskala kdo so največji lastniki družbe in kako naj bi si prenašali deleže iz Slovenije v različne davčne oaze in nazaj v matično državo. Pomembne ugotovitve so bile tudi posledice prenosa premoženja iz matične države v davčno oazo, prav tako pa sem predstavila različne bonitete, ki jih pridobi družba oziroma fizična oseba, če prenese svoj sedež podjetja ali svoje premoženje v davčno ugodnejše okolje.
Keywords: davčne oaze, davčna konkurenca, tradicionalni davčni sistem, »beg kapitala«, optimiranje davčnih obveznosti, davčna strategija, prenos lastništva, prenos premoženja, prenos sedeža.
Published: 08.03.2011; Views: 2105; Downloads: 215
.pdf Full text (730,14 KB)

47.
ANALIZA ZAPOSLOVANJA IN NEKATERIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI SLOVENSKIH GAZEL
Alen Solina, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava gazele skozi izbrane dimenzije proučevanja – zaposlovanje, viri financiranja, dobičkonosnost in donosnost kapitala. Obravnavo smo, razdelili na dva dela. V prvem delu opredeljujemo gazele (dinamična podjetja), podajamo nekatere ključne informacije o gazelah, poudarjamo pomen tovrstnih podjetij za gospodarstvo ter navajamo pogoje za razvoj le-teh. V tem delu torej teoretično opredeljujemo problem in se na podlagi sekundarnih virov osredotočimo na dinamična podjetja skozi omenjene dimenzije proučevanja. Na podlagi sekundarne raziskave smo se seznanili z ozadjem problema in izpopolnili znanje o gazelah ter delovanju kot tudi vplivu teh na gospodarstvo. Empirična raziskava temelji na statistični populaciji 500 najhitreje rastočih podjetjih v Sloveniji v letu 2009. Lestvico teh podjetij je pripravila časopisna hiša Dnevnik, d. d. v sodelovanju z družbo Bisnode. Rezultati so pokazali, da so slovenska dinamična podjetja veliki zaposlovalci, predvsem podjetja v razredu MSP. Ta podjetja so tudi nadpovprečno poslovno uspešna in učinkovita v primerjavi s povprečjem vseh slovenskih podjetij. Ena izmed bolj presenetljivih ugotovitev pa je, da so ta podjetja v skladu z dosedanjimi raziskavami nekaterih slovenskih akademikov, v zadnjih letih hitro rast v večji meri, na račun lastniških, financirala z dolžniškimi viri.
Keywords: gazela, dinamično podjetje, zaposlovanje, viri financiranja, dobičkonosnost, donosnost kapitala (ROE)
Published: 09.05.2011; Views: 1772; Downloads: 221
.pdf Full text (8,03 MB)

48.
FINANČNI TRGI NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Mitja Majc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Finančni trg lahko opredelimo kot trg, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje po finančnih sredstvih. Finančni trgi prav tako opravljajo pomembno gospodarsko aktivnost z omogočanjem oziroma usmerjanjem finančnih tokov od varčevalcev do kreditojemalcev. Finančne institucije zbirajo in posredujejo denarna sredstva med deficitnimi in suficitnimi ekonomskimi subjekti na trgu. So podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi posli v najširšem smislu. Pripomorejo k temu, da je pri istem donosu manjše tveganje oziroma da imamo pri istem tveganju večji donos. Čeprav se je danes v veliki meri zaupanje vlagateljev na kapitalskih trgih utopilo oziroma se je pomaknilo kar nekaj korakov nazaj, smo z raziskovanjem balkanskih trgov ugotovili, da ima regija še veliko rezerv pri doseganju boljših rezultatov na finančnih področjih. A vendar bo potrebno za doseganje zastavljenih ciljev še veliko pogumnih odločitev s strani posameznih državnih institucij. Tečaji največjih družb sicer slaba tri leta po izbruhu krize nakazujejo določena znamenja okrevanja, vendar močno zaostajajo za krivuljo okrevanja tako razvitih trgov kot evropskih trgov v razvoju.
Keywords: finančni trg, trg kapitala, trg denarja, finančne institucije, borze, finančni instrumenti, naložbe, donos
Published: 16.09.2011; Views: 2158; Downloads: 309 
(1 vote)
.pdf Full text (1,39 MB)

49.
VIDIKI MERJENJA INTELEKTUALNEGA KAPITALA V PODJETJIH
Maja Kolmanič, 2011, final seminar paper

Abstract: Danes se intelektualnemu kapitalu kot obliki neopredmetenega sredstva v podjetju pripisuje vedno večji pomen. K temu pripomore dejstvo, da so podjetja vedno bolj znanjsko naravnana in jim intelektualni kapital kot sredstvo povečuje tržno vrednost. V širšem smislu se intelektualni kapital deli na človeški in strukturni kapital. Metode za merjenje razdelimo v štiri kategorije: metode tržne kapitalizacije, metode dobičkonosnosti sredstev, metode zbirk kazalnikov in direktne metode. Podjetje naj izbere metodo, ki bo posredovala natančno tiste podatke, ki jih potrebuje. Velikost podjetja glede na število zaposlenih in vrednost poslovnih prihodkov naj ne vpliva na izbiro. Enako velja za dejavnost podjetja. Metode namreč niso naravnane tako, da bi ta dva dejavnika vplivala na njihovo izbiro. Računovodsko vrednotenje intelektualnega kapitala je še v pripravljalni fazi. Trenutno se pripoznavajo le določene oblike intelektualnega kapitala, kot so npr. dobro ime in patenti.
Keywords: intelektualni kapital, neopredmetena sredstva, znanje, človeški kapital, strukturni kapital, znanjsko naravnana podjetja, metode tržne kapitalizacije, metode dobičkonosnosti sredstev, direktne metode intelektualnega kapitala, metode zbirk kazalnikov
Published: 21.11.2011; Views: 1216; Downloads: 212
.pdf Full text (675,29 KB)

50.
RAZŠIRJANJE FUNKCIONALNOSTI CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE MS DYNAMICS NAV 2009
Davorin Pandel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko prilagajanja celovite informacijske rešitve Microsoft Dynamics NAV 2009. Poleg teoretične opredelitve rešitev ERP in poslovnih procesov kot osrčja poslovanja sodobnih organizacij, je bil glavni cilj prikaz možnosti prilagajanja omenjene rešitve podjetja Microsoft specifičnim potrebam organizacij. Ugotovili smo, da v splošnem za to obstajata dva načina – nastavljanje parametrov in razširjanje obstoječih funkcionalnosti – ter da so med glavnimi kriteriji pri odločanju med njima dobre prakse. Za demonstracijo smo identificirali obstoječ poslovni proces, izdelali predlog izboljšav in razširitev tudi implementirali. Pokazali smo, da mora biti razširjanje obstoječih funkcionalnosti zelo dobro premišljeno, saj lahko sicer izgubimo pridobitve celovite informacijske rešitve.
Keywords: razširjanje celovitih informacijskih rešitev, kadrovski poslovni procesi, dobre prakse, analiza poslovnih procesov, razvoj razširitev, informacijska prenova, reinženiring poslovnih procesov, upravljanje človeškega kapitala
Published: 12.04.2012; Views: 1335; Downloads: 98
.pdf Full text (2,48 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica