| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko delo
Metka Mokotar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Keywords: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1421; Downloads: 208
.pdf Full text (1,86 MB)

2.
Primerjalna analiza investicij tveganega kapitala v Evropi in Latinski Ameriki
Sašo Yacoub, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Tvegani kapital je oblika financiranja, ki jo uporabljajo predvsem mlada in inovativna podjetja, taka ki predstavljajo tudi visoko stopnjo tveganja za uspeh. V takšna podjetja vlagajo predvsem skladi tveganega kapitala in poslovni angeli, ki so do neke mere takšnemu tveganju naklonjeni, saj imajo takšne naložbe potencialno visoko stopnjo donosnosti. Sodelujoče na trgu tveganega kapitala v grobem razlikujemo na formalne in neformalne oblike. Med formalne oblike tveganega kapitala štejemo sklade tveganega kapitala oziroma institucionalizirane oblike tveganega kapitala. V neformalne oblike pa spadajo poslovni angeli, ki z namenom iskanja novih investicijskih priložnosti vlagajo lastna sredstva. Trgi tveganega kapitala se v različnih okoljih različno razvijajo. Razlogi tičijo v različnih politikah posameznih držav, saj glede financiranja nekatere spodbujajo bolj lastniško, spet druge dolžniško. Prav tako se trgi tveganega kapitala oblikujejo skozi davčne, pravne in kulturne vidike posamezne države. Evropski trg tveganega kapitala je bolj razvit kakor trg tveganega kapitala Latinske Amerike, kjer je trg še vedno v razvoju vendar v trendu rasti. V diplomskem projektu smo torej prikazali evropski trg tveganega kapitala, sodelujoče na tem trgu in opredelili sektorsko analizo, vse to smo na drugi strani naredili tudi za latinskoameriški trg ter oba trga med seboj primerjali.
Keywords: investicije, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, evropski trg, latinskoameriški trg
Published in DKUM: 07.11.2018; Views: 1111; Downloads: 68
.pdf Full text (2,13 MB)

3.
Criza sub-primelor : old and new lessons
Nataša Špes, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, 2009, original scientific article

Abstract: Prin abordarea generală examinăm geneze şi mecanismele în crizele financiare majore şi ne concentrăm pe criza sub-primelor. Considerăm că în epoca globalizării financiare crescute o abordare corectă trebuie să ia în considerare pe lângă factorii funamentali mai multe echilibre şi caractere autoîmplinite ale crizelor financiare. În criza globală recentă din nou globalizarea financiară implementată în perioade de mare mobilitate de capital internaţional se presupune că ar fi produs criza bancară internaţională. Integrarea progresivă şi sofisticarea ridicată a produselor şi pieţelor financiare a adus noi forme şi un character global evenimentelor crizei în recenta criza sub-primelor.
Keywords: globalizacija, krize, ekonomsko ravnotežje, mednarodne finance, liberalizacija, bančništvo, finance, finančni trg, gospodarski položaj, kapital, trg kapitala, mednarodni trg kapitala, mednarodni tokovi kapitala, mednarodne banke, kreditiranje
Published in DKUM: 10.07.2017; Views: 1267; Downloads: 102
.pdf Full text (186,89 KB)
This document has many files! More...

4.
Optimizacija kapitalske strukture na primeru Krka, d. d.
Polona Praznik, 2017, master's thesis

Abstract: Predstavniki finančne funkcije gospodarskih celic prevzemajo pomembne odločitve glede financiranja kot temeljne dejavnosti vsakega podjetja. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev finančne funkcije in sklepanju finančnih odločitev morajo odgovorni upoštevati poslovno-finančna načela in temeljna načela financiranja. Kapitalska struktura predstavlja kombinacijo lastniških in dolžniških virov kapitala, pri čemer je optimalno razmerje uporabljenih virov doseženo z maksimiranjem vrednosti enote lastniškega kapitala. Za lažje razumevanje pomena kapitalske strukture in odločanja o njenem snovanju so teoretiki razvili številne sodbe o optimalnem razmerju med viri financiranja. Tako zagovorniki tradicionalne teorije trdijo, da je vrednost podjetja odvisna od kombinacije lastniškega in dolžniškega kapitala. Podpirajo idejo povečanja celotne vrednosti podjetja in vzpostavitve optimalne kapitalske strukture z zamenjavo cenejšega dolga za dražji lastniški kapital. Nasprotna spoznanja predstavljajo zagovorniki Modigliani-Millerjeve teorije, ki vztrajajo pri nevtralnih učinkih kapitalske strukture na vrednost podjetja z ozirom na popoln trg kapitala. Optimalno kapitalsko strukturo smo obravnavali tudi z vidika dejavnikov, ki imajo bistven vpliv na njen ustroj. Teorija stroškov finančne stiske domneva, da imata velikost podjetja in kapitalska struktura z večjim deležem dolga pozitivno relacijo, saj veliko podjetje vzdržuje dobro diverzificiran portfelj naložb, kar znižuje izpostavljenost kreditnemu tveganju. Teorija vrstnega reda predvideva, da imata rast in kapitalska struktura z večjim deležem dolga pozitivno relacijo, saj predstavlja zadolževanje ključno podporo pri uresničevanju dražjih investicijskih projektov. Stephan in ostali (2011) so na osnovi študije pridobili trdne dokaze o pomembnosti agencijskih stroškov, likvidnosti, signaliziranja, finančnih ovir in davčnih olajšav pri ugotavljanju optimalne kapitalske strukture. Krkino kapitalsko strukturo smo opazovali z oceno tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Tehtani povprečni stroški kapitala so za leto 2015 znašali 12,04 %, kar nakazuje na dražjo kapitalsko strukturo od povprečne kapitalske strukture v sektorju proizvodnje farmacevtskih zdravil in učinkovin. Podobne vrednosti WACC je družba dosegala tudi v ostalih proučevanih letih. V letu 2006 je bila ocena WACC zaradi višjih mer sistematičnega tveganja (bet), višjih tržnih premij za tveganje in višjih inflacijskih stopenj, kar 15,2 %. Povečanje omenjenih spremenljivk so povzročile turbulentne razmere na trgu in bližajoča se globalna finančna in gospodarska kriza. Kapitalsko strukturo smo analizirali tudi z izbranimi finančnimi pokazatelji. Najnižja izračunana vrednost kazalnika dolgoročnega financiranja dolgoročnih sredstev v vseh proučevanih obdobjih v višini 1,25 kaže na poslovanje Krke po načelu zlatega bilančnega pravila tudi v kriznih časih. Povprečna vrednost kazalnika kratkoročnega koeficienta likvidnosti za vsa proučevana obdobja znaša 2,48, kar pomeni, da je Krka sposobna financirati tekoče poslovanje, saj so kratkoročna sredstva dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti. Rezultati analiz dajejo vtis oblikovanja optimalne kapitalske strukture družbe Krka.
Keywords: Kapitalska struktura, trg kapitala, CAPM, WACC
Published in DKUM: 24.05.2017; Views: 2150; Downloads: 268
.pdf Full text (2,25 MB)

5.
Use of the TRP ratio in selected countries
Gal Munda, Sebastjan Strašek, 2011, original scientific article

Abstract: This article proposes a new way of using publically available information in order to outperform the market. We suggest that, under the assumption that the"target-to-real ratio" is stationary, it could be implemented in several trading and/or portfolio optimization techniques. We use the target price-the price analysts "predict" when issuing recommendations, which always includes a time frame-to develop the TRP ratio. In practice, almost all target prices are estimated prices for the subsequent 6 to 12 months. It should be emphasized that such research has only recently become feasible as the historic data became pub lically available at the end of 2008. We then test the stationarity of the TRP ratio using the Dickey-Fuller Unit Root test. Upon confirming stationarity, we develop an autoregressive (AR1) model to estimate the mean reverted target price. The final part of this research implements this information into the trading model. It uses deviation from the mean-reverted TRP ratio to indicate stock's future potential. Results of the research are astonishing, as our model outperforms the benchmark (a passive, equally weighted strategy) by 55%.
Keywords: hipoteze, trg, učinkovitost, trg kapitala, cene
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 761; Downloads: 43
URL Link to full text

6.
ISKANJE STRATEŠKIH MOŽNOSTI IN STRATEGIJ PODJETJA S POUDARKOM NA TRGU KAPITALA: PRIMER SLOVENIJE
Monia Kolarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomskega seminarja smo se seznanili s pomenom razvoja podjetja, saj je prav razvoj ključ do bodočega uspešnega poslovanja podjetja, ki je namen ustanoviteljev. Seznanili smo se s prvim izmed treh korakov procesov planiranja na ravni strateškega managementa, in sicer z iskanjem strateških možnosti in strategij. Podjetje glede na želje in cilje opredeli svojo ključno strateško možnost, ki je po večini nadaljnji razvoj. Bodoče strategije opredeli glede na vse značilnosti podjetja in okolja. V ta namen je potrebna čim podrobnejša in realna izvedba SWOT analize, kjer se opredeli prednosti in slabosti podjetja ter njegove priložnosti in nevarnosti. Pomembna je stvarna opredelitev strateških področij, in sicer prodajnih ter nabavnih trgov, trga delovne sile in kapitala. Ob tem pa podjetje določi tudi vse svoje notranje in zunanje poslovne možnosti. Poseben poudarek je bil namenjen trgu kapitala, ki predstavlja enega izmed štirih tipičnih strateških področij podjetja. Proučevali smo slovenski trg kapitala in ugotovili, da se podjetja preko tega trga lahko financirajo z dolgoročnimi sredstvi. Financiranje se izvede preko trga delnic in obveznic. Naš kapitalski trg je slabo likviden, na njem večinoma prevladujejo domača podjetja in ga težko primerjamo s trgi kapitala razvitejših držav. V sklopu empiričnega dela diplomskega seminarja smo iskali strateške možnosti in strategije podjetja Petrol d.d. Skozi zgodovino si podjetje stalno prizadeva za nadaljnji napredek, zato razvoj ostaja njihova ključna strateška možnost. Proučili smo področja delovanja podjetja, njegovo vodenje, opredelili smo prednosti in slabosti, prav tako priložnosti in nevarnosti, seveda glede na posamezna okolja in trge. Proučili smo možnosti na prodajnem, oskrbnem trgu, trgu delovne sile in trgu kapitala, ki spadajo med strateška področja podjetja. Večjo pozornost smo namenili financiranju podjetja preko trga kapitala. Na podlagi vseh opravljenih analiz in proučitev lahko podjetje brez večjih težav določi tako svoje strateške možnosti, kakor tudi strategije, ki bodo zanj najprimernejše.
Keywords: razvoj podjetja, strategije, iskanje strateških možnosti in strategij, strateška področja podjetja, prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, trg kapitala
Published in DKUM: 04.11.2013; Views: 1883; Downloads: 175
.pdf Full text (798,93 KB)

7.
8.
9.
10.
Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica