1. Trg dela po epidemiji v slovenijiŽiga Škrabl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Keywords: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 470; Downloads: 81
 Full text (1,86 MB) |
2. Vključevanje ergonomskih načel v reševanje problematike pomanjkanja delovne sile zaradi starajočih se zaposlenihTilen Medved, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava povezavo med tremi problemi, s katerimi se trenutno soočamo v Sloveniji. Na eni strani prihaja do pomanjkanja delovne sile, na drugi strani se soočamo s staranjem prebivalstva, na tretji strani pa je prisotnih vse več zdravstvenih težav, s katerimi se pogosteje soočajo starejši zaposleni. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do uspešnosti in večje učinkovitosti v podjetjih.
Bili smo mnenja, da je ustrezna ergonomska ureditev delovnih mest ključna za zdravo staranje zaposlenih in za odpravljanje njihovih potencialnih zdravstvenih težav, ki posledično vodijo v absentizem in prezentizem. V ta namen smo izvedli obsežno statistično analizo, v katero smo vključili 80 anketirancev, ki so zaposleni v različnih slovenskih podjetjih. S pomočjo analize rezultatov smo ugotovili, da se negativni vplivi neustreznih fizikalnih dejavnikov, kot so na primer prisilna drža, ponavljajoči se gibi ter slaba osvetljenost delovnega mesta, s staranjem povečujejo. Raziskali smo, kateri osebni in psihosocialni dejavniki so med zaposlenimi najbolj prisotni – starost, delo s hitrim tempom in ponavljajoče se delo. Raziskali smo tudi pogostost bolniških odsotnosti in njihovo povezavo s starostjo. Izločili smo dobre prakse proaktivne ergonomije, ki jih zaposleni najbolj potrebujejo za uspešno in učinkovito delo, kot so primerna in zadostna osvetlitev delovnega mesta, prilagodljiv delovni čas in večje število krajših odmorov.
Empirični del potrjuje, da bi zaposleni podprli odločitev podjetja pri vlaganju v ergonomsko ureditev delovnih mest za izboljšanje počutja in produktivnosti, dvig stopnje varnosti in za blaženje posledic staranja zaposlenih.
Glavna dodana vrednost raziskovalnega dela je v predlogu izboljšave, v oblikovanju in predstavitvi ergonomskega modela: »Model vključevanja ergonomije v steber sodobne organizacije«. Učinki modela so pozitivni za vse zaposlene, za vodstvo in podjetje kot celoto. Zaposleni se bolje počutijo, so bolj zdravi, delajo v varnem okolju, so bolj produktivni in se lahko uspešno zdravo in aktivno starajo. Model izpostavlja možnost aktivnega izogibanja problematike zaposlovanja novih kadrov ter nakazuje poti zniževanja stroškov zaradi manjše stopnje absentizma in prezentizma. Z upoštevanjem ergonomskih načel podjetje postane bolj uspešno in učinkovito ter posledično bolj konkurenčno.
Keywords: ergonomija, staranje zaposlenih, pomanjkanje delovne sile.
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 852; Downloads: 242
Full text (3,07 MB) |
3. Vpliv vodenja na motivacijo novih generacijMelanie Somer, 2020, undergraduate thesis Abstract: V teoriji je mogoče najti veliko različnih stilov vodenja, kdaj je izbira katerega izmed njih primerna, ter kako in na kakšen način uspešno motivirati svoje zaposlene. Poznamo veliko različnih stilov vodenja kot tudi motivacijskih teorij, ki pa jih je veliko težje prenesti v prakso. Kadar vodimo veliko podjetje in/ali veliko skupino ljudi, je težko najti en, univerzalen način, ki bo uspešen pri vseh.
Ker pa je za uspešnost in konkurečnost na trgu, ki je vedno bolj nasičen s konkurenco, potrebno imeti zadovoljne in visoko motivirane zaposlene, se vedno več vodij in managerjev sooča s problemom, kako naj jim to uspe. Med seboj smo si vsi različni, ženejo nas drugačni cilji in motivi.
Na trgu delovne sile se prepletajo različne generacije zaposlenih oseb oziroma oseb, ki zaposlitev iščejo. Ne glede na to, da smo si med seboj vsi različni, pa je pripadnikom določenih generacij mogoče pripisati določene značilnosti, prioritete, želje in dejavnike, ki jih motivirajo.
Cilj diplomskega projekta je ugotoviti, kateri so glavni dejavniki za uspešno vodenje in motiviranje nove generacije na trgu delovne sile in kako naj se vodje in managerji s tem uspešno spopadejo.
Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, teortičen in emipiričen del.
V teoretičnem delu diplomskega projekta smo najprej predstavili stile vodenja in v teoriji povedali, kdaj je katerega izmed njih smiselno izbrati, kateri so dejavniki, ki na izbor vplivajo in pa teoretično predstavili, kako uspešno voditi in pa kakšen pomen ima avtoriteta in moč vodje za uspešno vodenje.
Predstavili smo tudi motivacijske teorije, teoretično opisali, kako uspešno motivirati zaposlene in pa zakaj je motivacija zaposlenih tako pomembna. Predstavili smo tudi razne vplive na motivavijo in pa kako sta stil vodenja in motivacija zaposlenih med seboj neposredno povezana.
Pobližje smo si ogledali novo generacijo delovne sile, generacijo Y in generacijo Z, kaj pričakujejo, želijo od delovnega mesta in kakšne so njihove prioritete na delovnem mestu.
V empiričnem delu pa smo izvedli terensko raziskavo in nato pridobljene rezultate tudi analizirali in jih primerjali z že obstoječo študijo, ki je bila opravljena v Kanadi. Na podlagi pridobljenih podatkov smo tudi podali predloge za prakso.
Keywords: vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, nove generacije na trgu delovne sile, generacija Y, generacija Z
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1040; Downloads: 153
Full text (1,42 MB) |
4. Učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja v nekaterih evropskih državahBrina Kos, 2020, undergraduate thesis Abstract: S problematiko brezposelnosti se sooča praktično vsaka država. Pojav, ki označuje ekonomsko-socialno stanje, ko je posameznik zmožen za delo, a ga ne more dobiti, ima posledice na družbo in posameznika, ki so lahko tako ekonomske kot socialne narave. Namen dela diplomskega projekta je predstaviti, kako različne evropske države posegajo na trg dela in tako uravnavajo njegovo delovaje z namenom vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti. V drugem in tretjem poglavju dela so opisani pojmi trga delovne sile, brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja (APZ). Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi trgov delovne sile določenih evropskih držav ter ukrepom in programom APZ, ki se jih določene države poslužujejo. Zaradi precej velikih razlik med stopnjami zaposlenosti in brezposelnosti so bile ciljne države dela diplomskega projekta Slovenija, Češka, Grčija, Nizozemska in Španija. Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so bile vse analizirane države uspešne z vidika kriterijev povečanja stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti s pomočjo ukrepov in programov politike zaposlovanja.
Keywords: trg delovne sile, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1270; Downloads: 107
Full text (1,08 MB) |
5. Medgeneracijske razlike zaposlenih in management generacijsko raznolike delovne sileJanja Živko, 2020, master's thesis Abstract: Generacije in razlike med njimi postajajo osrednja tema pogovorov na področju managementa človeških virov. Trg dela trenutno združuje posameznike iz različnih generacij, ki se med seboj v veliki meri razlikujejo po pričakovanjih in potrebah. Avtorji (Kapoor in Solomon, 2011) poudarjajo, da je poznavanje značilnosti vseh generacij ter kako se med seboj razlikujejo izjemno pomembno za upravljanje z njimi. Bolj kot managerji poznajo svoje zaposlene, bolj bodo uspešni pri motiviranju in izboljšanju njihove produktivnosti (Wagman in VanZante, 2011). Namen tega magistrskega dela je predstaviti celovit pogled na področje medgeneracijskih razlik in raziskati značilnosti upravljanja z njimi v podjetjih. V raziskavi so sodelovala tri podjetja. Na vzorcu zaposlenih smo ugotavljali razlike v delovnih vrednotah, značilnostih na delovnem mestu in stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Pri vodjah kadrovskih oddelkov pa smo preverjali njihov pogled na temo medgeneracijskih razlik in upravljanje z njimi. Prišli smo do zaključka, da razlike v delovnih vrednotah in značilnostih med generacijami na delovnem mestu obstajajo. Ugotovili smo tudi, da se managerji zavedajo medgeneracijskih razlik in da se na njih pri svojem delu tudi skušajo prilagajati. Stopnja zadovoljstva zaposlenih je bila višja v podjetjih, ki se prilagajajo medgeneracijskim razlikam.
Keywords: generacije, delovne vrednote, značilnosti na delovnem mestu, upravljanje generacijsko raznolike delovne sile
Published in DKUM: 19.08.2020; Views: 991; Downloads: 168
Full text (926,94 KB) |
6. Trg delovne sile in brezposelnost na PortugalskemSara Brumec, 2019, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega seminarja predstavimo in analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na Portugalskem. V prvem delu teoretično opredelimo trg delovne sile in brezposelnost. Odgovorimo na vprašanje, kako se trg delovne sile deli, in opredelimo, kako se brezposelnost meri in kakšne so njene osnovne vrste. V drugem delu analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na primeru Portugalske. Izbrana tema je zanimiva, saj je bila Portugalska zaradi finančne krize ena izmed najbolj prizadetih držav v Evropski uniji, vendar je kljub temu zelo uspešno izpeljala proces okrevanja in prilagajanja, s čimer je postala vzgled drugim evropskim državam. Z uporabo izbranih kazalnikov raziščemo, kakšne razmere so vladale na trgu delovne sile v zadnjih desetih letih. Pojasnimo problematiko migracij in odgovorimo na vprašanje, kakšni so trendi med zaposlenimi in brezposelnimi v tem obdobju. V nadaljevanju opredelimo v katerih gospodarskih dejavnostih je zaposleno največ ljudi. Na koncu definiramo, na katerih področjih je povpraševanje po delovni sili največje.
Ugotovimo, da se je v opazovanem obdobju brezposelnost zmanjšala in se vrnila na raven pred krizo. Še vedno je veliko dela potrebnega pri stopnji nizko izobražene delovne sile in visoki brezposelnosti mladih.
Keywords: Trg delovne sile, brezposelnost, zaposlenost
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1018; Downloads: 120
Full text (554,85 KB) |
7. Model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikem proizvodnem podjetjuSuzana Štumpfl, 2016, master's thesis/paper Abstract: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje.
Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo.
Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja.
Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Keywords: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu
medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile
diskriminacija starejših delavcev
človeški kapital
aktivno staranje
Published in DKUM: 17.10.2016; Views: 1944; Downloads: 258
Full text (3,65 MB) |
8. Pridobivanje prve zaposlitve pri mladihSanja Klemenčič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Mlad človek se mora dokaj hitro odločiti, katero karierno pot bo izbral za svoje življenjsko poslanstvo. Z drugimi besedami, kateri poklic bo njemu pisan na kožo in ga bo posledično z veseljem opravljal. S to odločitvijo se mlad človek opredeli za smer in stopnjo izobrazbe, ki bi mu kasneje omogočila opravljanje izbranega poklica.
Skozi diplomsko nalogo smo se posvetili mlajši generaciji stari od 15 – 29 let, ki so že zaposleni in tisti, ki so v fazi iskanja svoje prve zaposlitve.
V teoretičnem delu bomo pogledali, kakšen je položaj mladih na trgu delovne sile, opisali dejavnike, ki so ključni za zaposlitev mladih ter katere so značilnosti kategorije mladih na trgu delovne sile. Osredotočili se bomo tudi na opis metod in možnosti, ki se ponujajo mladim pri iskanju prve zaposlitve.
V empiričnem delu smo izvedli anketo med mladimi v dveh sklopih, pri čemer smo na tej osnovi pridobljene podatke statistično obdelali.
V zaključku diplomskega dela smo odgovorili na 6 raziskovalnih vprašanj, in sicer se je polovica raziskovalnih vprašanj nanašala na anketo razdeljeno mladim, ki že imajo zaposlitev, medtem ko se je druga polovica raziskovalnih vprašanj nanašala na anketo razdeljeno mladim, ki šele iščejo prvo zaposlitev. Diplomsko nalogo smo zaključili s povzetkom ugotovitev, kritično analizo in predlogi za izboljšave, s katerimi verjamemo, da bi vsaj deloma rešili velikokrat izpostavljeno problematiko mladih na trgu delovne sile tekom celotnega diplomskega dela.
Keywords: Prva zaposlitev, Mladi, Brezposelnost, Trg delovne sile
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1629; Downloads: 217
Full text (1,12 MB) |
9. Vloga in pomen zaposlitvenih agencij v Sloveniji in AvstrijiAlenka Recek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zaposlitvene agencije so specializirane organizacije, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile podjetjem, ki povprašujejo po njej. Najem delovne sile je ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja. Predstavlja ga tristransko razmerje med zaposlitveno agencijo, delavcem in podjetjem uporabnikom. Delo preko zaposlitvenih agencij ustreza tako podjetjem uporabnikom glede prožnosti kot tudi potrebi zaposlenih glede usklajevanja njihovega poklicnega in zasebnega življenja. Tako prispeva k odpiranju novih delovnih mest tek k udeležbi na trgu dela in vključevanju vanj.
V Sloveniji so delovanje zaposlitvenih agencij in delo preko njih zakonsko prvič uredili leta 2003, v Avstriji pa leta 1980. Leta 2013 je bilo v Sloveniji registriranih 215 zaposlitvenih agencij, ki so zaposlovale 15.918 delavcev, v Avstriji pa je bilo istega leta registriranih 2.078 zaposlitvenih agencij, preko katerih je delo opravljalo 71.741 agencijskih delavcev. V obeh državah je to sodoben trend zaposlovanja, njegov obseg pa se veča iz leta v leto.
Keywords: zaposlitvene agencija, posredovanje delovne sile, agencijski delavec, fleksibilno zaposlovanje
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1687; Downloads: 336
Full text (1,69 MB) |
10. Prost pretok delovne sile in delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko ŠtajerskoLidija Horvat, 2015, master's thesis Abstract: Tematika magistrske naloge je usmerjena k vplivu prostega pretoka oseb na čezmejne delovne migracije med Pomurjem in avstrijsko Štajersko. Avstrija je 1. maja 2011 odpravila omejitve glede prostega gibanja delavcev iz Slovenije, zato pričakujemo, da ima ta ukrep pomemben vpliv na povečanje delovnih migracij predvsem v smeri iz Pomurja na avstrijsko Štajersko.
V teoretičnem delu naloge postavljamo izhodišča za raziskovalni del. Zanima nas predvsem, kako delovnopravna zakonodaja Evropske unije, Slovenije in Avstrije ter sodelovanje med obema državama na področju trga dela pogojuje čezmejne delovne migracije. Zanima nas tudi, kakšne so razlike med regijama na gospodarskem in zaposlitvenem področju. Osrednji cilj naloge pa je raziskati razsežnost delovnih migracij med regijama po prehodnem obdobju, dejavnike, ki jih pogojujejo, ter njihove učinke na gospodarstvo regij, predvsem Pomurja. Zato v raziskovalnem delu naloge preverjamo, katero regijo bi za zaposlitev Pomurci raje izbrali, kakšne so delovne izkušnje že zaposlenih na avstrijskem Štajerskem ter kateri so tisti dejavniki, ki motivirajo posameznika za delo na avstrijskem Štajerskem.
Naše ugotovitve kažejo, da so se delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko leta 2011 znatno povečale. Med dejavniki odločanja za delo na avstrijskem Štajerskem pa pomembno izstopa želja po boljšem zaslužku za isto ali podobno delo. Vendar se pomembnost tega in drugih dejavnikov razlikuje glede na socialno-demografske karakteristike posameznikov. Prišli smo tudi do sklepa, da čezmejne delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko prinašajo več pozitivnih kot negativnih učinkov v domači regiji.
Keywords: prost pretok delovne sile, čezmejne delovne migracije, delovnopravna zakonodaja, dejavniki in učinki delovnih migracij, Pomurje, avstrijska Štajerska
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 1553; Downloads: 178
Full text (3,24 MB) |
