1. Vloga in delovanje inšpekcije za delo v RS : magistrsko deloAna Rous, 2024, master's thesis Abstract: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane.
Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev.
Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Keywords: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (1,79 MB) |
2. Vojska in ogrožanje okolja : magistrsko deloLovro Ponikvar, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo predstavili ekološko kriminologijo, ekološko kriminaliteto, vojsko, okolje in vojaško kontaminacijo. Gre za multidisciplinarno področje, ki združuje spoznanja različnih družboslovnih ved, zlasti kriminologije, ekologije in prava. Ekološka kriminologija poudarja, da so vojaški posegi v okolje specifični in obsežni, ker gre za posebno obliko onesnaževanja. Na podlagi literature smo predstavili problem okoljske škode ne le v vojnih, temveč tudi v mirnodobnih obdobjih, in sicer skozi različne dejavnosti vojske, ki povzročajo onesnaževanje vseh komponent okolja. Ugotovili smo, da je vojska povzročitelj petih oblik ekološke kriminalitete, da nekatere vojske uvajajo trajnostne prakse na način, ki ne vpliva na vojaško usposabljanje, da je za sanacijo možno uporabiti biološke metode (bioremediacija in fitoremediacija) in da obstajajo načini za trajnostjo upravljanje vojaške kontaminacije, kar je ključnega pomena za zaščito okolja.
Raziskovali smo ali omejevanje onesnaževanja v vojski zmanjšuje usposobljenost vojakov, ali je vojska eden največjih onesnaževalcev okolja in ali so vadišča Slovenske vojske ustrezno locirana glede na okoljske standarde. Na podlagi ugotovitev smo predlagali vključevanje ekoloških kriminologov v prihajajoči izobraževalni sistem Slovenske vojske, ustvarjanje modelov in strategij za upravljanje in monitoring vojaške kontaminacije na podlagi dobrih praks iz tujine ter premestitev določenih vadišč na lokacije, kjer bo vpliv vojaške kontaminacije na okolje manjši.
Keywords: vojska, okolje, onesnaževanje, ekološka kriminologija, magistrska dela
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 55
Full text (1,17 MB) |
3. Organizacija dela v drogeriji in optimizacija procesa polnjenja polic : diplomsko deloMaja Babšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo se osredotoča na optimizacijo delovnih procesov v drogeriji, s posebnim poudarkom na organizaciji polnjenja polic. V okviru analize smo preučili obstoječe postopke in raziskali različne priložnosti za izboljšave, vključno s preureditvijo skladiščnih prostorov in standardizacijo delovnih postopkov. Ugotovitve kažejo, da je z optimizacijo teh procesov mogoče bistveno zmanjšati nepotrebne premike prodajalk, skrajšati čas polnjenja polic ter izboljšati celotno organizacijo dela. Predlagane rešitve vključujejo uvedbo novih regalov za boljše skladiščenje, preureditev skladišča, izboljšano pripravo vozičkov ter učinkovitejše načine polnjenja polic. Poleg tega bo uvedba tehnologij, kot so samopostrežni terminali, razbremenila prodajalke pri rutinskih nalogah. S temi rešitvami se bo bistveno povečala učinkovitost dela, kar bo prispevalo k boljšemu poslovanju drogerije.
Keywords: drogerija, optimizacija, polnjenje polic, organizacija dela, skladiščenje
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (2,61 MB) |
4. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Keywords: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,50 MB) |
5. Socialni inženiring na internetu : magistrsko deloBlerta Bajrami, 2024, master's thesis Abstract: Socialni inženiring, v katerem se od internetnega uporabnika z manipulacijo pridobi in zlorabi njegove zasebne informacije, predstavlja resno grožnjo v kibernetskem okolju. Ker je človek zaupljive narave, predstavlja lažjo »tarčo« za razkritje zasebnih podatkov, socialni inženirji pa tudi postajajo vse bolj profesionalizirani. Še pred napadom izvedejo obsežno raziskavo svoje žrtve, vešči so psihološke manipulacije, komuniciranja, prepoznavanja čustev in vedenja, zato si zlahka pridobijo zaupanje svoje žrtve. Uporabniki interneta in podjetja zaradi socialnega inženiringa utrpijo veliko škode. Napadena podjetja so v povprečju izgubila 130.000 dolarjev zaradi uničenih podatkov in drugih zlorab. Zaskrbljujoč je nad 90-odstotni delež socialnega inženiringa v kibernetskem okolju. Učinkovitost gre pripisati enostavnosti izvedbe, profesionaliziranosti socialnih inženirjev, razvoju digitalizacije in tudi pojavu umetne inteligence. Med 34 obravnavanimi primeri socialnega inženiringa v svetu je najodmevnejši in finančno največji primer napada na podjetji Google in Facebook med leti 2013 in 2015, katerega vrednost ocenjujejo na rekordnih 121 milijonov dolarjev. Najpogostejša oblika napada socialnih inženirjev tako v svetu kot v Sloveniji predstavlja »ribarjenje«, pri katerem se preko telefonskih klicev, e-pošte, lažnih spletnih mest ali oglasov zavede žrtev in od nje pridobi občutljive in zaupne informacije, kot so podatki o kreditni kartici, zavarovanju, polnem imenu, naslovu ipd. Zaradi kompleksnosti izvedenih napadov ter kombiniranja več oblik napadov obramba pred socialnim inženiringom ni enostavna, se je pa možno s krepitvijo previdnostnega vedenja preventivno usmeriti. Okrepiti je potrebno osveščanje in ozaveščanje uporabnikov interneta glede socialnega inženiringa ter v podjetjih vzpostaviti zanesljive varnostne politike.
Keywords: socialni inženiring, kibernetska varnost, napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 13.11.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (1,11 MB) |
6. Poročanje medijev o zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji : magistrsko deloManca Rupnik, 2024, master's thesis Abstract: Danes v sodobni družbi so mediji za mnoge glavni vir informacij o dogajanju tako na svetovni kot tudi na lokalni ravni. V želji po informiranosti medije spremljamo z branjem rumenega tiska, gledanjem televizije ali preko spleta, kateri je postal izredno pogosto uporabljeno orodje za iskanje novic. Javnost pri tem medijem zaupa, da bodo posredovane informacije resnične, verodostojne in zanesljive, vendar hkrati tudi kakovostne in transparentne. Mediji imajo tako na splošno velik vpliv in moč, kar pa terja odgovornost in skrbno ravnanje s podajanjem ter interpretacijo informacij na vseh družbenih področjih. Zaporsko okolje je zagotovo tema, o kateri mediji pogosto poročajo. Način poročanja o zaporih pa je v primerjavi z ostalimi splošno znanimi temami še toliko bolj pomemben, saj pride v stik z zapori precej majhen delež splošne javnosti, kar pomeni, da si ta ne more oblikovati mnenja in ustvariti percepcije na svoji lastni i izkušnji. V magistrski nalogi smo se osredotočili na poročanje spletnih novičarskih portalov o slovenskih zaporih. V prvem delu smo z deskriptivno in deduktivno metodo opravili sistematičen pregled domače in tuje literature s področja poročanja medijev o zaporih. V drugem delu magistrske naloge pa smo predstavili empirično študijo, v kateri smo pregledali in analizirali prispevke objavljene v zadnjih petih letih na treh spletnih portalih, in sicer na 24ur.com, rtvslo.si. in žurnal24.si. Splošen ton analiziranih prispevkov na spletnih portalih je bil izrazito bolj negativen na portalu žurnal24.si, največ pozitivnih prispevkov je zajel 24ur.com, največji delež nevtralnih novic pa je zajel portal rtvslo.si. Vsi portali so pri analizi čustvenega oz. informativnega tona izrazito pogosteje poročali na čustven način. Vsebina prispevkov se je največkrat osredotočala na sistemske težave slovenskih zaporov, v skladu s čim se je najpogosteje poročalo o pomanjkanju kadra in prostorski stiski ter kaznivih dejanjih posameznikov, predvsem zoper življenje in telo ter zoper javni red in mir. Pri tem sta 24ur.com in žurnal24.si pogosteje izpostavljala kazniva dejanja kot rtvslo.si.
Keywords: zapori, poročanje medijev, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,42 MB) |
7. Krizno upravljanje v zdravstvu : magistrsko deloMatija Miklavčič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bilo obravnavano, kako so zdravstvene ustanove v Sloveniji pripravljene na krizne situacije, kot so epidemije, naravne nesreče in druge izredne razmere, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Zaključna naloga se osredotoča na strukture, protokole in usklajevanje med različnimi institucijami in organi oblasti pri odzivanju na krize.
Raziskava temelji na seriji intervjujev z odgovornimi osebami v ključnih zdravstvenih in vladnih ustanovah, analizira pa obstoječe postopke in pripravljenost sistema. Ugotovitve kažejo, da so zdravstvene institucije razmeroma dobro pripravljene, vendar pa obstajajo pomanjkljivosti pri usklajevanju odzivov na večje krize in pri ažuriranju načrtov za krizno upravljanje.
V zaključnem delu je bilo predlaganih več izboljšav: redno posodabljanje in preizkušanje kriznih načrtov, izboljšanje komunikacijskih strategij med institucijami in boljše usposabljanje osebja za krizne situacije. Dodatno predlagamo nadaljnje raziskave, ki bi osvetlile, kako digitalne tehnologije in mednarodno sodelovanje lahko izboljšajo odzivnost na krize.
Ta naloga prispeva k razumevanju in izboljšanju kriznega upravljanja v zdravstvu v Sloveniji in nudi osnovo za politične odločitve, ki bi lahko pripomogle k boljši pripravljenosti in odzivnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.
Keywords: krizno upravljanje, zdravstvo, izredne razmere, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,15 MB) |
8. Progresivna globa za kršitve cestnoprometnih pravil : magistrsko deloTim Zemljič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na sisteme progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, in se sprašuje o njihovi morebitni povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Vsebuje pregled osnovnih pojmov in zakonodaje na področju cestnega prometa, s fokusom na dejanji vožnja pod vplivom alkohola in prekomerna vožnja, s čimer podaja oris tako slovenske ureditve kot tudi ureditve izbranih držav (Švedska, Finska in Švica), ki imajo progresivne sisteme te vrste integrirane v svojo zakonodajo. S pomočjo teoretskega okvirja in statističnih podatkov preverja zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Države s sistemom progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, nimajo višje stopnje varnosti v cestnem prometu kot države, ki tega sistema nimajo«. Pregled literature je pokazal, da progresivno sankcioniranje te vrste ne vpliva na varnost v cestnem prometu. Trije od štirih izbranih kazalcev stopnje varnosti v cestnem prometu so v vsaj eni izmed izbranih držav pokazali nižjo stopnjo varnosti kot v Sloveniji. Hipoteza je bila potrjena. Za povečanje varnosti na slovenskih cestah se priporoča druge ukrepe, predvsem povečanje nadzora na področju prekomerne vožnje in izboljšanje infrastrukture.
Keywords: progresivno sankcioniranje, cestnoprometna zakonodaja, cestnoprometna varnost, magistrska dela
Published in DKUM: 18.10.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,68 MB) |
9. Vpliv korupcije na produktivnost dela v evropskih gospodarstvihEvelin Landeker, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preverjamo hipotezo o negativnem vplivu korupcije na produktivnost dela v 21 evropskih gospodarstvih v obdobju 2002–2019. Oba analizirana indikatorja korupcije (označena kot korupcija_1, korupcija_2) statistično značilno negativno vplivata na vseh osem indikatorjev produktivnosti dela v modelih, ocenjenih z White cross-section variančno-kovariančno matriko, in v primeru korupcije_1 tudi ko v modele dodamo kvadrat zaloge kapitala. Medtem ko v modelih, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na sedem od osmih izbranih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela. V modelih s kvadratom zaloge kapitala, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na pet od osmih indikatorjev produktivnosti dela. Negativni vpliv korupcije na produktivnost dela je neomajno empirično dokazan in vrednostno znaten. Precizneje ugotavljamo, da povečanje obsega, v katerem se javna oblast uporablja za doseganje zasebnih koristi, za eno enoto v povprečju zmanjša BDP na zaposlenega za 12.013 mednarodnih dolarjev oz. za 11.112 mednarodnih dolarjev, če upoštevamo model s kvadratom zaloge kapitala.
Keywords: korupcija, produktivnost dela, zaloga kapitala, evropska gospodarstva
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,90 MB) |
10. Strošek dela v organizaciji pri polni in sorazmerni zaposlitvi delavcaUrška Smogavc, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stroške dela pri polni in dopolnilni zaposlitvi delavca. Namen diplomskega dela je bil prikazati knjigovodenje stroškov dela v zvezi z obračunom plače delavca v teh različnih okoliščinah. Zakonodaja opredeljuje polni delovni čas v obsegu 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi pa se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo za dopolnilno zaposlitev z drugim delodajalcem, vendar le v trajanju do 8 ur na teden. Plača pa je izplačilo oz. znesek, ki ga zaposleni prejme za opravljeno delo v preteklem mesecu in je sestavljena iz osnovne plače, delovne in poslovne uspešnosti, nadomestil in dodatkov. Delavcu pripadajo tudi dodatki, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ki se z leti delovne dobe povečuje za 0,5 % na leto. Delodajalec izplačuje nadomestila plače v primerih odsotnosti delavca z dela, znesek nadomestila pa je določen z zakonodajo oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako mora delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela itd.). Od bruto plače delavca se obračunavajo in plačujejo tudi prispevki za socialno varnost ter akontacija dohodnine. V diplomskem delu smo prikazali tri primere obračuna plač, in sicer pri polni in delni zaposlitvi delavca in pri dopolnilnem delovnem razmerju, prav tako pa smo prikazali tudi knjiženje teh obračunov. V povezavi z dvema hipotezama, ki se nanašata na primerjavo polne, delne in dopolnilne zaposlitve delavca, smo zapisali ugotovitve. Prvo hipotezo, da so pri delni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa v višini sorazmernega dela zaposlitve delavca, smo zavrnili, saj se na primer nadomestila in povračila izplačajo v celoti in ne v sorazmernem delu. Drugo hipotezo, da se pri dopolnilni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa izplačajo v višini sorazmernega dela dopolnilne zaposlitve delavca, smo prav tako zavrnili. Na primer povračila se izplačajo v celotnem znesku, medtem ko se regres izplača samo pri redni zaposlitvi delavca.
Keywords: stroški dela, delovno razmerje, zaposlen, polna zaposlitev, delna zaposlitev, obračun plače
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,18 MB) |
