| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1246
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Keywords: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Published: 08.06.2021; Views: 30; Downloads: 3
.pdf Full text (2,64 MB)

2.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, master's thesis

Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published: 08.06.2021; Views: 31; Downloads: 2
.pdf Full text (4,81 MB)

3.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji
Matjaž Berkopec, 2021, master's thesis

Abstract: Policijska služba deluje kot javni državni aparat in zagotavlja varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem in ustavnopravne vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine. Policijska služba je specifično delo z ljudmi in za ljudi. To delo se ne more opravljati rutinsko, zgolj tehnično, temveč so v policijsko službo vključene tudi čustvene, psihične in duhovne komponente udeležencev nekega dogodka, situacije, kjer je prisotna policija. Strokovnjaki poudarjajo, da se operativno delo policistov uvršča med najbolj stresna in psihično obremenjena dela. Razumeti moramo, da policijski operativec običajno prvi pride na prizorišče nekega dogodka, zato je prvi deležen travmatičnih situacij udeležencev dogodka. Deluje kot strelovod. Vse travme se usmerijo nanj. To lahko na operativcu pusti določene posledice, ki se kažejo tako s psihološkimi travmami, psihosomatskimi boleznimi, kakor z notranjo stisko. V policiji zato deluje psihosocialna pomoč policistom. Iz literature izhaja, da obstaja neupravičena stigma v družbi, da je psihosocialna pomoč nekaj slabega. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da uvedba verske duhovne oskrbe v policiji ne predstavlja kršitve ustavnega načela ločitve verskih skupnosti in države. V magistrskem delu je bila izvedena anketa o mnenju policistk in policistov glede uvedbe verske duhove oskrbe. Vprašanja so se nanašala tudi na iskanje pomoči pri psihologu, policijskem zaupniku in koordinatorju verske duhovne oskrbe – policijskem vikarju. Ugotovljeno je bilo, da 92 % anketirancev meni, da so seznanjeni z možnostjo verske duhovne oskrbe v slovenski policiji, ter da je večina anketirancev (72,5 %) seznanjena s tem, kako priti v stik s policijskim vikarjem. Iz rezultatov izhaja, da verska oskrba policistom ne predstavlja psihološke pomoči. Zelo uspešna je lahko pri obvladovanju čustev, posttravmatskih psihosomatskih bolezni in vsemu, kar tem sledi, odpove pa lahko na intimnem notranjem področju, ki ga je moč označiti z izrazom, ki ga antropološka znanost ne zavrača, in to je vest.
Keywords: magistrska dela, policija, policijski vikar, verska duhovna oskrba, koordinator duhovne oskrbe v slovenski policiji
Published: 08.06.2021; Views: 33; Downloads: 6
.pdf Full text (2,04 MB)

4.
Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu dela
Simona Peklaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Published: 07.06.2021; Views: 25; Downloads: 4
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Percepcija migrantov v Sloveniji
Monika Zorčič, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Keywords: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Published: 06.05.2021; Views: 87; Downloads: 21
.pdf Full text (1,74 MB)

6.
Prikrita oblika nasilja - cyberbullying
Darko Faflek, 2021, master's thesis

Abstract: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Keywords: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Published: 04.05.2021; Views: 75; Downloads: 13
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Integracija migrantov
Anja Štrajhar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo najprej opredelili razlike med osnovnimi pojmi migrant, begunec in oseba s subsidiarno zaščito, se osredotočili predvsem na integracijo le-teh tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem prostoru. Zelo pomembni so procesi integracije in pravne norme posameznih držav, ki so povezane z pravnimi normami Evropske unije. Opravili smo intervju in analizirali proces integracije na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov v Republiki Sloveniji, preko katerega smo dobili še podrobnejši vpogled v pomembnost sodelovanja, povezovanja in pomoči med soljudmi. Po preučitvi različnih dokumentov in gradiva smo ugotovili, da je integracija dvosmeren proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani migrantov, kot tudi s strani države gostiteljice. Vključevanje oseb z mednarodno zaščito v družbo države gostiteljice je izredno pomembno že od prvega stika z novo državo, uspeh pa je v veliki meri odvisen od spoštovanja pravnih norm, stopnje zaščite človekovih pravic in zainteresiranosti javnosti. Družba ponuja različne možnosti vključevanja, s katerimi se omogoča priseljencem lažje in hitrejše vključenje v novo okolje, od njih pa se pričakuje, da so pripravljeni prilagoditi svoj način življenja novemu družbenemu okolju. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo prosilcem v postopkih, osveščajo in opozarjajo na pomanjkljivosti pri procesu vključevanja. Kjer se priseljenci želijo aktivno vključiti v novo okolje, je pomembno strateško načrtovanje integracijskih ukrepov in uspešna izvedba le-teh. Cilj magistrskega dela je s pomočjo različnega gradiva čim bolj približati temo integracije bralcem, predstaviti nekaj osnov o migracijah, v katerih smo aktualno udeleženi in predstaviti proces integracije v Sloveniji.
Keywords: magistrska dela, migracije, integracija, begunci, multikulturnost
Published: 04.05.2021; Views: 77; Downloads: 15
.pdf Full text (933,29 KB)

8.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Keywords: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Published: 26.04.2021; Views: 120; Downloads: 16
.pdf Full text (3,12 MB)

9.
Regulacija zasebnih subjektov za delo na kriznih žariščih
Mitja Prešljić, 2021, master's thesis

Abstract: V današnjem času je potreba po varnosti na samem vrhu prioritet vsakega posameznika. Varnost pa se lahko dojema tudi povsem drugače. In sicer kot tržno dejavnost. To pa predstavljajo zasebni subjekti, ki zagotavljajo varnost s svojimi zaposlenimi in opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo. V magistrskem delu je prikazano, na kakšen način zagotavljajo varnost zasebni subjekti na kriznih žariščih. Z vidika kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba poseben poudarek nameniti zakonski ureditvi nad omenjenimi subjekti. Zakonodaja v Sloveniji natančno definira delovanje zasebnih subjektov, bodisi kadar govorimo o zasebnih varnostnih podjetjih ali detektivih. V magistrskem delu smo spoznali, da največji del panoge varovanja na kriznih žariščih predstavljajo zasebna vojaška podjetja. S tem namenom smo se podrobno osredotočili prav na njihovo delovanje. Slovenska zakonodaja sicer ustanovitev teh podjetij ne dopušča. V tujini je delovanje zasebnih vojaških podjetij veliko pogostejše. V svetu so najbolj znana podjetja iz ZDA, v zadnjem času pa je vse bolj opaziti tudi ruske pogodbenike. V Rusiji zasebnih vojaških podjetij ne odobravajo, vendar tako imenovani »pogodbeniki« izvajajo popolnoma enake naloge kot zasebna vojaška podjetja. Zasebna vojaška podjetja s seboj prinašajo veliko prednost – so veliko učinkovitejša. Vendar pa pogosto svoje cilje dosegajo na nezakonit način. Na tem mestu velja opozoriti na pomen nadzora nad omenjenimi subjekti, ki je velikokrat zelo površen, saj je glavni naročnik omenjenih storitev prav vlada. Na koncu magistrskega dela je prikazana medijska analiza nad poročanjem medijev o delu zasebnih vojaških podjetij. Teh poročanj je bistveno premalo. Mediji so tisti akter, ki s svojim poročanjem »pritiska« na te subjekte ter obvešča javnost. S tega vidika je pomembno, da se poročanje medijev na to tematiko poveča.  
Keywords: magistrska dela, zasebna vojaška podjetja, plačanci, zakonski vidik, medijska analiza
Published: 19.04.2021; Views: 90; Downloads: 20
.pdf Full text (836,55 KB)

10.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published: 07.04.2021; Views: 117; Downloads: 51
.pdf Full text (1,60 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica