1. Psihološke posledice preživete vojne travme v Srebrenici : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Vrhovšek Golubić, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija.
Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju.
Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Keywords: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1339; Downloads: 198
 Full text (1,15 MB) |
2. Glasbena terapija in travma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDominika Bricelj, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je pojasnjeno, kaj sploh je psihična travma, saj je zapleteno psihološko
stanje. Predstavljene so oblike travme, kratka zgodovina razumevanja travme, razlike v
pogledu javnosti na travmo nekoč in danes ter situacije, ki lahko travmo povzročijo.
Travme ne razvije vsak posameznik, ki je izpostavljen travmatskemu dogodku, pač pa je
zato potrebna mešanica dejavnikov, ki do tega pripeljejo. Diplomska naloga se osredotoča
predvsem na specifične skupine s posttravmatsko stresno motnjo: žrtve spolnih zlorab,
vojaki in veterani ter pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Predstavljen je tudi
nevrološki pogled na razvoj travme. Pojasnjeno je, zakaj je dandanes manjša stigma
vezana na travmo – predvsem boljše poznavanje vzrokov zanjo in več možnosti za njeno
zdravljenje. Ker je travma kar precej razširjena, je predstavljena oblika terapije, ki je vedno
bolj priljubljena pri njenem zdravljenju in je primerna tudi za ljudi z oteženo komunikacijo.
Uporaba glasbene terapije je sicer zelo široka, vendar je v diplomski nalogi opisan
predvsem vpliv in učinkovitost glasbene terapije pri ljudeh s posttravmatsko stresno
motnjo. Podan je nevrološki vidik v glasbeno terapijo, predstavljeni so glavni cilji glasbene
terapije in učinki na fiziološke procese v telesu, kot so bitje srca, frekvenca dihanja in
galvanski odziv kože. Predstavljene so različne populacije, ki pogosto uporabljajo glasbeno
terapijo kot sredstvo pri premagovanju travme. Izpostavljeni so predvsem veterani, žrtve
spolnih zlorab in pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Omenjena pa je tudi
skupinska glasbena terapija pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo.
V diplomski nalogi smo ugotovili, da je glasbena terapija učinkovito sredstvo pri
premagovanju travme, žal pa v Sloveniji ni glasbenih terapevtov, ki bi se ukvarjali še
posebej z zdravljenjem ljudi s travmo.
Keywords: travme, posttravmatske stresne motnje, spolne zlorabe, veterani, terapije, glasbena terapija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.05.2018; Views: 1338; Downloads: 224
Full text (848,20 KB) |
3. Vloga psihološke travme pri teroristični rekrutaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKim Stegel, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje vpliv psihološke travme na teroristično rekrutacijo. Psihološko travmo opredeljujemo kot psihično poškodbo, ki nastane kot posledica izjemno močnega stresa. S pregledom literature preverjamo predpostavko, da takšen stresen dogodek ali stresno dogajanje v preteklosti posameznika vpliva na odločitev posameznika, da se pridruži terorističnemu gibanju. Pregled literature kaže, da je poskusov odkrivanja in dokazovanja tovrstnih vzrokov za teroristično rekrutacijo veliko, vendar pa povezave ni mogoče potrditi. Veliko posameznikov, ki se pridružijo terorističnemu gibanju namreč ne kaže značilnosti psihične travme, hkrati pa se večina posameznikov s psihično travmo ne odloča za sodelovanje v terorističnih aktivnosti. Tudi psihološko profiliranje ne daje odgovorov o skupnih psihičnih lastnostih teroristov, ki bi to skupino zločincev razlikovale od splošne populacije, čeprav je ista metoda uspešna pri identifikaciji drugih podobnih skupin kriminalcev, kot so na primer serijski morilci. Pregled literature tako nakazuje, da je uspeh rekrutacije teroristov odvisen od veliko bolj kompleksnega sestava dejavnikov, ki v veliki meri vključuje družbene dejavnike. Ti se nanašajo na odnos družbe do nekaterih marginaliziranih skupin in subkultur, na konflikte med različnimi kulturami in družbenimi skupinami, na vzgojo otrok in ponotranjanje družbenih norm in vrednot ter na psihosocialne faktorje vplivanja, manipulacije in indoktrinacije. Čeprav psihološki faktorji torej gotovo igrajo ključno vlogo pri odločitvi posameznika za priključitev terorističnemu gibanju, pregled literature kaže, da so ti faktorji v veliki meri pogojeni z dinamiko širše družbene realnosti in ne s konkretnimi travmatičnimi dogodki v preteklosti posameznika. Pri sprejemanju ugotovitev pa moramo izraziti tudi zadržek, da so rezultati študij večinoma pridobljeni na osnovi študij primerov in induktivnega sklepanja, saj je dostop do psihobiografij terorističnih rekrutirancev močno omejen in ne omogoča kvantitativnega statističnega preverjanja korelacije med psihološko travmo in odločitvijo posameznika za vstop v teroristično organizacijo.
Keywords: travme, psihološke travme, posledice, terorizem, teroristi, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.12.2016; Views: 1083; Downloads: 116
Full text (571,46 KB) |
4. Posttravmatski stres po osamosvojitveni vojni na Hrvaškem štiriindvajset let kasneje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Bujdo, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu nas je zanimalo, ali 24 let po vojni na Hrvaškem ljudje še vedno trpijo za travmo ali so že pozabili na to, kar se jim je pred toliko leti dogajalo.
Posttravmatska stresna motnja ali PTSM je posledica nekega tragičnega dogodka ali dogodkov, ki jih oseba preživi. Ta šok se takrat zareže v človekov spomin in tam ostane za vedno. Travmatizirane osebe se večinoma umaknejo vase in se same borijo s tem, kar jih preganja, zato jim je potrebno stati ob strani, saj je prav družba okoli njih tista, ki lahko olajša njihovo borbo.
Vojna na Hrvaškem je trajala 5 let. Kakor vsaka vojna je tudi ta terjala ogromno žrtev. Najbolj grozno je to, ker se je v trenutku iz sožitnega življenja več narodnosti prelevilo v največje sovraštvo. Ker so bili civilisti agresorju primarni cilj napadov, je posledica tega veliko število beguncev in izgnanih, pa tudi ranjenih in mrtvih. Veliko jih je prišlo v roke agresorja, ki jih je mučil in z njimi nečloveško ravnal. S štirinajstimi osebami, ki so to vojno doživele, smo se pogovarjali in z njimi opravili intervju, in sicer z namenom, da bi izvedeli, kako živijo danes.
Prvi del intervjuja sta sestavljala dva sklopa vprašanj; prvi je vezan na doživljanje travme in odnos z ljudmi, drugi pa na spoprijemanje s travmo. Vse to je bilo potrebno, ker smo želeli izvedeti, če so posledice travme po toliko letih kaj manjše. Zanimalo nas je tudi, ali se travmatizirane osebe izogibajo spominjanju travmatskih dogodkov in ali jim to uspeva, ali so se po toliko letih naučili prepoznati, kdaj jih bo prevzela tesnoba in nenazadnje, ali danes po toliko letih funkcionirajo v družbi zaupajo ljudem v svoji okolici in kako okolica vpliva na njih. Ugotovili smo, da so simptomi še vedno zelo prisotni in močni in da je tem ljudem zelo hudo, še posebej zato, ker si mi kot družba njihove bolečine ne znamo niti predstavljati.
Keywords: vojna, osamosvojitvena vojna, posledice, žrtve, travme, posttravmatski stres, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1150; Downloads: 132
Full text (589,49 KB) |
5. Talci : psihične posledicePrimož Mozetič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma.
Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Keywords: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.01.2016; Views: 2103; Downloads: 136
Full text (501,35 KB) |
6. Vpliv ceste kot delovnega okolja na zdravje zaposlenihAdil Huselja, Helena Pleslić, 2012, published scientific conference contribution Keywords: delovno okolje, cesta, promet, vzdrževalci cest, policisti, policija, DARS, prometne nesreče, tveganje, stres, travme
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1357; Downloads: 66
 Link to full text |
7. Uporaba tehnike EFT za odpravljanje posledic stresa ter zagotavljanje psihosocialne zaščite policistovAdil Huselja, 2012, published professional conference contribution Keywords: policija, policisti, stres, stresorji, travme, tesnoba, psihosocialna pomoč, sprostitvene tehnike, EFT
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1620; Downloads: 122
Link to full text |
8. Posttravmatska stresna motnja pri poklicnih gasilcih : Gasilska brigada LjubljanaGregor Sterle, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje pojav posttravmatske stresne motnje pri poklicnih gasilcih kot posledice izpostavljenosti travmatičnim ali stresnim dogodkom. Poklicni gasilci so pomembni sestavni del urgentnih služb, delo opravljajo v težkih razmerah ter pod posebnimi pogoji. Pogosto pa so pri opravljanju nalog izpostavljeni nevarnostim med samim posredovanjem. Med opravljanjem nalog se srečujejo z različnimi situacijami; smrtne žrtve v prometnih nesrečah in požarih, utopljenci, itd. Vsi ti dejavniki lahko povzročijo psihične posledice.
Pomembno je, da se soočimo s psihičnimi posledicami, saj se v nasprotnem primeru lahko razvijejo simptomi, zaradi katerih lahko posledično obolimo za posttravmatsko stresno motnjo. Posttravmatsko stresno motnjo povzroči izjemno obremenilen, travmatičen dogodek, ki ga oseba kasneje v mislih neprestano podoživlja. Človeka preganjata močan strah in občutek nemoči.
S pomočjo anonimne ankete smo ugotovili, ali so poklicni gasilci seznanjeni s posledicami travm in stresa ter posledično s posttravmatsko stresno motnjo. Ugotovili smo, kateri travmatični dogodki predstavljajo največjo psihično obremenitev ter morebitno prisotnost simptomov posttravmatske stresne motnje. Zanimalo nas je tudi, ali je v organizaciji ustrezno poskrbljeno za pomoč zaposlenim v tovrstnih primerih.
Keywords: stres, stresne motnje, travme, potravmatske stresne motnje, gasilci, poklicni gasilci, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.04.2014; Views: 2072; Downloads: 552
Full text (521,07 KB) |
9. |
10. |
