| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Transferne cene - primerjava davčnih zakonodaj v Sloveniji, Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini ter analiza transakcije med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti
Sofija Kovacheva, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko transfernih cen kot enega globalnih izzivov za multinacionalna podjetja in finančne uprave. Osredotočili smo se na davčne zakonodaje treh držav – Slovenije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, ter preko transakcij med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti iz dveh različnih držav, Slovenije in Severne Makedonije, pokazali, katere so najbolj primerne metode za določanje transfernih cen za specifične transakcije. Analiza temelji na davčnih regulativah, ki veljajo v obravnavanih državah, na podlagi pridobljenih podatkov o tranakcijah, ki so se zgodile med povezanimi osebami, ter na informacijah s spleta. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo intervalnih razponov in primerjali z že določenimi transfernimi cenami. Na podlagi analize in raziskave smo ugotovili, da se obravnavane davčne regulative teh držav razlikujejo v dokumentaciji, ki je potrebna za obravnavo transfernih cen, v definiciji povezanih oseb ter pri kaznovanju kršitev. Pri izbiri metode za določanje transfernih cen je potrebno natančno analizirati in upoštevati dejstva in okoliščine, pod katerimi se transakcije izvajajo med povezanimi osebami, ter nato izbrati najprimernejšo metodo, ki bo uporabljena za določanje transfernih cen.
Keywords: transferne cene, neodvisno tržno načelo, Slovenija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina
Published: 02.09.2021; Views: 157; Downloads: 36
.pdf Full text (1,95 MB)

2.
Davčna problematika transfernih cen
Alen Planinšec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Keywords: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Published: 16.09.2020; Views: 926; Downloads: 154
.pdf Full text (608,95 KB)

3.
Ugotavljanje carinske vrednosti blaga pri uvozu s strani povezanih oseb
Aleša Kastelic, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Globalizacija mednarodne trgovine močno vpliva na trgovinske vzorce v svetu, kar se izraža predvsem skozi dejstvo, da se vse več mednarodne trgovine odvija med medesebojno povezanimi osebami. Na ta način skušajo povezane osebe optimizirati svoje poslovanje in v največji možni meri vplivati na čim višji dobiček. Za obdavčitev takšna globalna podjetja pravilomja izberejo tiste države, kjer je davčna politika vezano na transferne cene čim bolj ugodna, kot tudi predvidljiva in stabilna. Ob tem se povezane osebe srečujejo z različnimi davčnimi in carinskimi sistemi, ki lahko vidik transfernih cen obravnavajo različno. To diplomsko delo se ukvarja predvsem s carinskim vidikom obravnave povezanih podjetij, po katerem je potrebno dosledno spoštovati carinsko zakonodajo in določila, ki se nanašajo na pravilno določanje carinske vrednosti kot osnove za obračun uvoznih dajatev. Do nedavnega je bilo postopanje carinskih organov, v povezavi z obravnavo transfernih cen, v državah članicah EU zelo različno. Z nedavno sodbo EU sodišča, v zadevi št. C-529/16, pa se je vidik carinskega vrednotenja dodatno osvetlil in bo lahko pripomogel k enotni carinski obravnavi povezanih oseb. Pri določanju pravilne carinske vrednosti se tako upošteva carinska zakonodaja EU že v fazi samega carinjenja blaga, kasnejših usklajevanj zaradi uporabe transfernih cen pa carinska zakonodaja ne pozna. Glede na navedeno je pomembno, da carinski organi že v fazi carinjenja blaga razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami, ki lahko vplivajo na carinsko vrednost ter že v tem trenutku določijo ustrezno carinsko vrednost, od katere se bo obračunala uvozna dajatev. Slednje pa ne vpliva na kasnejšo davčno obravnavo povezanih oseb na podlagi nacionalne zakonodaje. Pravilno in usklajeno delo carinskih organov EU ima neposreden učinek, tako na proračun EU, kot tudi na nacionalne proračune, saj so uvozne dajatve neposreden vir, tako za evropski (80%), kot tudi nacionalne proračune držav članic EU (20%).
Keywords: transferne cene, povezane osebe, transakcijska vrednost, carinska vrednost, uvozne dajatve, metode za določanje carinske vrednosti
Published: 04.03.2019; Views: 592; Downloads: 56
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Prikrito izplačilo dobička in davčne posledice
Lucija Zupančič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem obravnavala prikrita izplačila dobička in davčne posledice, kar je razloženo in prikazano s praktičnimi primeri ter opredeljeno z zakoni. Podrobneje so opisani navidezni pravni posli v davčnih zadevah s praktičnimi primeri, prav tako so v nalogi opredeljene povezane osebe in poslovanje med povezanimi osebami. Predstavljeni so tudi zakoni in načela za določanje transfernih cen ter obdavčitve prikritih izplačil dobička in davčne posledice. V zadnjem delu naloge je podrobno predstavljena analiza sodb Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s področja prikritega izplačila dobička in navideznih pravnih poslov. V obravnavanih sodbah gre za nepravilnosti predvsem zaradi neupoštevanja davčnih predpisov in izogibanja davčnim obveznostim. Največ je bilo obravnavanih sodb v Slovenji med povezanimi osebami, pri katerih je šlo za sklepanje navideznih pogodb in drugih pravnih poslov, katerih se nepovezane osebe sploh ne bi lotile.
Keywords: Prikrito izplačilo dobička, navidezni pravni posli, davčni odtegljaj, povezane osebe, transferne cene, analiza sodb.
Published: 22.11.2017; Views: 805; Downloads: 97
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)
Vlasta Lipovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Published: 15.09.2016; Views: 1284; Downloads: 118
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Poslovni in davčni učinki pri spremembah mednarodnih poslovnih modelov
Maruša Fras Vengušt, 2016, master's thesis

Abstract: Ne glede na panogo, v kateri delujejo mednarodna podjetja, se slednja v vsakodnevnem poslovanju srečujejo z vedno večjim pritiskom konkurence. Mednarodne skupine podjetij so zaradi tega primorane opraviti analizo svojega poslovanja, učinkovitosti svojih poslovnih procesov in modelov ter slednje prilagoditi spreminjajočim se pogojem poslovanja na globalnem trgu. Brez stalnih posodobitev svojega poslovanja, mednarodna podjetja hitro postanejo nekonkurenčna in zapadejo v položaj, v katerem generirajo izgube. Preoblikovanje podjetij postaja vse bolj razširjeno, saj podjetja poskušajo izboljšati svoje rezultate s prenosom lokacije opravljanja poslovne dejavnosti v države s cenejšo distribucijsko mrežo, nižjimi stroški proizvodnje ter ugodnejšimi davčnimi režimi. Zaradi morebitnega vpliva na lokalne davčne osnove, so transakcije preoblikovanja poslovnih modelov postale predmet povečanega nadzora s strani OECD in davčnih organov. Čeprav davčni razlogi načeloma niso glavni razlogi za poslovna preoblikovanja, pa spremembe v poslovni strukturi pogosto zahtevajo ustrezne spremembe tudi v davčni in pravni strukturi. Še posebej, ko se dobičkonosne dejavnosti prenesejo iz ene jurisdikcije v drugo, to lahko bistveno spremeni strukturo plačnikov davka v skupini mednarodnih podjetij. Namen magistrske naloge je zagotoviti, z davčnega vidika ter vidika transfernih cen, sistematično in strukturirano analizo splošnih značilnosti poslovnih modelov (proizvajalca in distributerja), ki jih uporabljajo mednarodna podjetja v procesu poslovnega preoblikovanja, s katerimi se poveča njihova učinkovitost in trajnostna konkurenčna prednost.
Keywords: poslovno preoblikovanje, transferne cene, poslovni model, neodvisno tržno načelo, proizvajalec, distributer, komisionar, stalna poslovna enota, neopredmetena sredstva
Published: 15.09.2016; Views: 806; Downloads: 80
.pdf Full text (2,05 MB)

7.
ANALIZA TVEGANJ OBLIKOVANJA TRANSFERNIH CEN V ODVISNEM PODJETJU
Petra Praprotnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke. Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006. Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu. Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X.
Keywords: transferne cene, tveganja, OECD, smernice OECD, DDPO, DDPO-2 ZGD-1, tanka kapitalizacija, metoda primerljivih prostih cen, metoda dodatka na stroške, metoda preprodajnih cen, transakcijske profitne metode, povezane osebe, funkcijska analiza, neodvisno tržno načelo
Published: 01.09.2016; Views: 1284; Downloads: 225
.pdf Full text (7,67 MB)

8.
OBLIKOVANJE TRANSFERNIH CEN V MEDNARODNI KORPORACIJI (NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA)
Polona Hribar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Problematika politike transfernih cen v mednarodnih korporacijah postaja v sodobnem poslovanju strateškega pomena. Uspešnost poslovanja in usklajenost ciljev delovanja odvisnih družb ter mednarodne korporacije kot celote določajo uporabljene metode za izračunavanje transfernih cen in njihova pravilna uporaba. Določanje transfernih cen v mednarodnih podjetjih je z raznolikostjo davčnih sistemov držav, v katerih delujejo odvisne družbe, postalo bolj kompleksno. Zaradi različnih stopenj davka od dobička podjetja prenašajo dobičke iz držav z visokimi davčnimi stopnjami v države z nižjimi davčnimi stopnjami. V pomoč pri določanju transfernih cen mednarodnim podjetjem je organizacija OECD sprejela Smernice za določanje transfernih cen in metodologije izračunavanja in primerjalnih analiz. Smernice so vodilo tudi davčnim organom držav članic, ko presojajo ustreznost ugotovljenih davčnih obveznosti posameznih davčnih zavezancev. Primerno oblikovane transferne cene v mednarodnih korporacijah služijo tudi za ocenjevanje uspešnosti delovanja posameznih odvisnih družb. Prav tako pa jih korporacije uporabljajo pri odločanju o nadaljnjem razvoju, opustitvi določenih proizvodnih programov, prestrukturiranju organizacije in podobno.
Keywords: mednarodno podjetje, transferne cene, metode oblikovanja transfernih cen, poslovni cilj
Published: 26.07.2016; Views: 845; Downloads: 97
.pdf Full text (772,43 KB)

9.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Keywords: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Published: 21.07.2016; Views: 1417; Downloads: 147
.pdf Full text (3,30 MB)

10.
Vpliv prestrukturiranja poslovanja na transferne cene in davčnopravna ureditev tega področja v izbranih državah
Urška Slevec, 2015, master's thesis

Abstract: Področje transfernih cen postaja čedalje pomembnejše tako z vidika mednarodnih skupin družb, ki na nivoju skupine poskušajo doseči čim nižjo davčno obremenitev, kot tudi z vidika davčnih uprav, ki stremijo k ohranjanju davčnih prihodkov in s tem k preprečevanju zmanjševanja dobičkov v posamezni državi. Bistvo transfernih cen je, da je z njimi mogoče vplivati na prenos dobička med družbami, ki pripadajo isti skupini povezanih družb v različnih državah. Zaradi navedenega v davčni zakonodaji vsesplošno velja, da morajo vse transakcije med povezanimi osebami potekati na način in skladno s pogoji, kot bi se zanje v primerljivih okoliščinah dogovorile nepovezane osebe, tj. skladno s tržnim načelom. Aktualno problematiko s področja transfernih cen predstavlja prestrukturiranje poslovanja, ki je zajeto v IX. poglavju Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Prestrukturiranje poslovanja v smislu Smernic OCED lahko pomeni spremembo poslovnega modela (primeroma iz tradicionalnega proizvajalca/distributerja v pogodbenega proizvajalca/distributerja), prenos sredstev (predvsem neopredmetenih) ali dejavnosti družbe, prekinitev ali pomembno spremembo obstoječih pogodb. Prestrukturiranje poslovanja privede do sprememb v opravljenih funkcijah, prevzetih tveganjih in vloženih sredstvih in s tem do spremembe potenciala za doseganje dobička, kar posledično privede do vprašanja, ali je prestrukturirana družba upravičena do prejema nadomestila zaradi izpada bodočih dobičkov oziroma do nerealiziranih kapitalskih dobičkov (skrite rezerve) in posledično država rezidentstva prestrukturirane družbe do davka od prejetega nadomestila oziroma nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Smernice OECD ne določajo časovnega trenutka plačila davka zaradi prestrukturiranja, zato se družbe in davčne uprave lahko navežejo na obstoječo sodno prakso. Na podlagi sodb Sodišča EU se mora davčnemu zavezancu omogočiti možnost takojšnjega plačila davka zaradi prestrukturiranja ali odlog plačila do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov oziroma se davek od nerealiziranih kapitalskih dobičkov zahteva že pred dejansko realizacijo v petletnem oziroma desetletnem časovnem intervalu. Področje prestrukturiranja poslovanja v analiziranih državah, tj. Slovenija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ni enotno urejeno. Največ zakonodajnih določb s tega področja vsebuje nemška zakonodaja, ostale države pa imajo področje prestrukturiranja poslovanja, kot ga obravnavajo Smernice OECD, različno implementirano v nacionalnih zakonodajah. Pričakovati je, da se bo praksa na tem področju še razvijala in davčna obravnava harmonizirala, tudi zaradi izdanih ukrepov v okviru OECD projekta BEPS, katerega namen je omejiti erozijo davčnih osnov in prenosov dobičkov med državami.
Keywords: transferne cene, prestrukturiranje poslovanja, Smernice OECD, neodvisno tržno načelo, sprememba poslovnega modela, nadomestilo za prestrukturiranje
Published: 30.06.2016; Views: 779; Downloads: 105
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica