Search the digital library catalog

Abstract: Glavni namen diplomske naloge je bila pridobitev in analiza biološko aktivnih spojin ekstrakta iz različnih vrst gob družine Polyporaceae (luknjarke). Osredotočali smo se na več vrst različnih gob, nabranih po različnih lokacijah po Sloveniji na različnih vrstah plodišča ter različni nadmorski višini. Primerjali smo vpliv življenjskega prostora določene vrste na izkoristek ekstrakcije ter vsebnost maščobnih kislin. Poskušali smo raziskati, kakšni so izkoristki klasične ekstrakcije s heksanom, nato pa je sledila karakterizacija ekstraktov glede na tip MK s pomočjo plinske kromatografije. Opravili smo 31 ekstrakcij različnih gob iz omenjene družine. Od tega smo jih analizirali 10 tistih vrst, ki se najpogosteje nahajajo v Sloveniji in kažejo razne zdravilne učinke. Iz pridobljenih ekstraktov smo določali tudi vsebnost celokupnih fenolov in antioksidativno aktivnost z DPPH• metodo, kjer smo določali vsebnost biološko aktivnih snovi (fenolov, polisaharidov in proteinov). Pripravki iz raznih zdravilnih gob (sirupi, kapsule, čaji, oljni ekstrakti) uničujejo viruse in bakterije, izboljšajo prebavo, pomagajo pri alergijah ter premagovanju stresa in so učinkovita pomoč pri zdravljenju okužb, grip, sladkornih bolezni, bolezni srca. Mnoge gobe zaradi svoje antioksidativnosti in velike vsebnosti polisaharidov, triterpenov ter drugih zdravilnih sestavin pomagajo v boju proti raku, izločajo strupene snovi iz organizma, krepijo imunski sistem in razstrupljajo telo, uravnavajo holesterol, znižujejo krvni tlak in koncentracijo maščob v krvi, pripomorejo pa tudi k boljšemu počutju. Ugotovili smo, da so ekstrakti bogati z MK, fenoli in drugimi spojinami, ki so zelo dobri lovilci prostih radikalov. Rezultati prikazujejo zelo nizke odstotke inhibicije prostega radikala DPPH•, zato lahko trdimo, da MK niso tako dobri antioksidanti kot so nekatere fenolne spojine.
Keywords: Polyporaceae, trosnjaki, klasična ekstrakcija, maščobne kisline, transesterifikacija, plinska kromatografija, antioksidanti
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 2318; Downloads: 254
Full text (2,13 MB)

Abstract: Diplomsko delo vsebuje matematični model šestih različnih tehnologij proizvodnje biodizla: homogeno bazično katalizo, homogeno bazično katalizo s predpripravo, homogeno kislinsko katalizo, heterogeno kislinsko katalizo, encimsko katalizo ter superkritični proces. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katera proizvodnja biodizla je ekonomsko najbolj ugodna in sprejemljiva. Kot glavno surovino smo odvisno od procesa izbrali ali olje oljne repice ali odpadno rastlinsko olje. Optimiranje smo izvedli v programu GAMS, kjer smo kot glavni kriterij optimiranja določili maksimiranje letnega dobička proizvodnje. Pomembna rezultata pri vsakem procesu sta bila še investicija procesa ter strošek na liter biodizla. Osnovna kapaciteta proizvodnje biodzila je znašala 8 500 ton na leto. Zaradi nihanja cen olja in biodizla na tržišču smo izvedli občutljivostno analizo, kjer smo opazovali vpliv spremembe cene biodizla in olja na letni dobiček. Prav tako smo analizirali vpliv povečanja kapacitete na letni dobiček. Določili smo prag donosnosti, kjer postane vsaka proizvodnja dobičkonosna. Rezultati kažejo, da so vsi procesi proizvodnje biodizla močno odvisni od cene surovin, ki predstavljajo skoraj 90% vseh stroškov. Pri procesih, kjer smo kot surovino lahko izbrali cenejše odpadno rastlinsko olje, smo dobili večji letni dobiček in manjši strošek na liter biodizla. Še posebej dobro se je izkazala heterogena kislinska kataliza. Ugotovili smo, da encimska kataliza ni ekonomsko sprejemljiva zaradi visoke cene encimov. Homogena bazična kataliza, ki je najpogosteje uporabljena v industriji, se je izkazala za dobičkonosno pri dovolj veliki kapaciteti proizvodnje.
Keywords: biodizel, transesterifikacija, esterifikacija, olje oljne repice, odpadno rastlinsko olje, letni dobiček.
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 3390; Downloads: 327
Full text (3,81 MB)